Vse cajtnge so polne šerbijine kalvarije, ampak dragi moji tako je, starost pokaže, kako si živel v produktivnih letih, pa ne mislim finančno, denar ne kupi odnosov.
Našo babi obiskujemo vsi, ni nam težko, skoraj vsak vikend je pri nekom, da ni v domu, doplačujemo dom, ker nas je več si porazdelimo, saj je njena kmečka pokojnina veliko premalo. Zavedamo se, da smo družina, da je vsak član pomemben, (no ja pustimo tista 2, ki ne sodelujeta, ker “nimata časa”) tega nas je naučila babi, pri njej smo bili vedno dobrodošli, pomagala nam je tako in drugače, od čuvanja otrok, do zalaganja z dobrinami…….
Je pa ena redkih, ki ima redne obiske, zakaj, ker večinoma ljudi vidi le sebe in svoje življenje, nič ne dajo od sebe, ko pa pride bolezen in starost pa nič ne dobijo nazaj in potem se čudijo!
Tako v domu vidim svojo učiteljico, ki žanje sadove svojih odnosov, moram reči da se raje ognem, kot pa da jo vidim, vedno samo nerga in ogovarja, ponuja denar, če ji to in to prinesemo……ampak je nihče ne povoha, ne nje, ne njenega denarja, potem vidim zdravnikovo soprogo, ki je v svojih lepših dneh bila generator družbenega mišljenja, v smislu da je ona določala kdo bo v družbi na katerme mestu, s tem je tolikim ljudem škodila in to namerno, da ji danes malo privoščimo, potem so tu še 3 sestre, ki so bile za časa zdravja, same sebi zadostne, živele so na lično urejeni domačiji in bog ne daj, da si stopil na tista tla nepovabljen ali po pomoti, imele so pse in hitro si imel kakega pod nogami in na hlačnici…….skratka čudakinje……
In kolikor sedaj gledam našo generacijo, ki strmi samo k materializmu in egoizmu, bodo v domivih še bolj tragične zgodbe, kot šerbijina, ki se je prazparav še hitro zaključila.

Sedaj lažje živiš?

Hiter tempo in vsi ostali izgovori so vzgled mladim, ki nas bodo na stara leta verjetno pospravili v institucije zaprtega tipa, kot zapor.

Zgornji zapis je tako resničen, da kar boli. A je največkrat res tako.

Verjetno si se prepoznala in ti ni prijetno.

Verjetno si se prepoznala in ti ni prijetno.
[/quote]

Ja, bi bila vesela, če bi imela koga v domu – pa nista dočakala take starosti, da bi sploh lahko o tem razmišljali – torej?

Ja, bi bila vesela, če bi imela koga v domu – pa nista dočakala take starosti, da bi sploh lahko o tem razmišljali – torej?
[/quote]

Ni govora o tvojih, ampak o tebi – torej?

Ja, bi bila vesela, če bi imela koga v domu – pa nista dočakala take starosti, da bi sploh lahko o tem razmišljali – torej?
[/quote]

Emmmm, pa se ti zdi, da je debata o tistih, ki so se ognili starosti?
Zase te je lahko strah in mogoče je čas, da kaj ukreneš v zvezi s tem.

Vedno so ljudje na svetu taki in drugačni.Že dolga dolga leta.
Je kar prav, da je človek usmerjen tudi malce v egoizem in materializem.
Pod smreko ne moreš živeti, razdajati se kar naprej za druge, na sebe pa pozabljati , je pa tudi neumno!

Prava mera zdravega razuma!

Od blizu opazujem eno zgodbo izjemno zahtevnih ljudi. Ona je bila vajena vsega najboljšega in da je ona na 1. mestu, starša sta verjetno ista. In prišla je straost, oba sta v domu odkar si je oče poškodoval hrbtenico. Dnevno vsaj 5xzvoni telefon iz katerega se usujejo očitki taki in drugačni, ona sploh nima nobenega življenja, nostop je pri njima v domu, hiša, ki jo imajo bo šla za stroške doma, kljub temu da ona mesečno doplačuje okrog 200€, kolikor pač glede na malo plačo lahko….
Vam rečem živa groza.

Ja.
Ena taka življenska zadeva… ali pa karma, ki kar hitro sproži svoje kolesje.

Ja.
Ena taka življenska zadeva… ali pa karma, ki kar hitro sproži svoje kolesje.
[/quote]

…. slej, ko prej je potrebno poravnati račun …

Eh ja zato prihaja evtanazija na spored! veš

Tvoj zapis ni ravno primeren, saj otroci in vnuki skrbite za babi. Šerbi ni imela otrok, dolgo je za njo skrbela mama. Kdo te bo redno obiskoval, če nimaš družine, pa še v domu si daleč od kraja kjer si živel? Tu sploh ni primerjave, težko je tistim, ki nimajo potomcev, ki bi zanje skrbeli in plačevali dom.

Tvoj zapis ni ravno primeren, saj otroci in vnuki skrbite za babi. Šerbi ni imela otrok, dolgo je za njo skrbela mama. Kdo te bo redno obiskoval, če nimaš družine, pa še v domu si daleč od kraja kjer si živel? Tu sploh ni primerjave, težko je tistim, ki nimajo potomcev, ki bi zanje skrbeli in plačevali dom.
[/quote]
Ja zanimivo ne Barbara ( je moj letnik in sošolca sva bila) razvajeno in scrkljano bitje da glava peče. Ne bom šel v podrobnosti, ampak vedno je videla samo sebe in sebe in sebe in…….in zato je sprejela tudi odločitev, da ne bo potomcev in potem ser zgodi kar pač se.

Šerbi je imela prijateljico, ki jo je tudi obiskovala, torej je imela vse.
Le zdravja ne. Tega pa marsikdo nima.
Verjetno je bilo zanjo bolje poskrbljeno, kot je za marsikoga s 40 letno delovno dobo a malim penzjonom, ki kot prej, še vedno štrika konec s koncem.
In osamljenost?
Koliko je mater, ki so svoje otroke pokopale, svojega soproga in morajo živeti dalje?
Koliko je žena, mož, ki jim otroci niso bili dani, pa živijo polno življenje?
Tudi tega se naučiš. Lastne izkušnje.
Še to, življenje je naše, sami smo kovač svoje sreče.

V medijih piše, da je bila od vseh pozabljena, dom za stare v Radencih je pa hiralnica, ne rečejem dom v Ljubljani, pravzaprav oba domova, pa Ptuj, pa Koper….. to so domovi, radenci pa……tam je pristala ker pač se nihče ni niti toliko pobrigal, razen CSD, da bi jo namestili v kak dom vsaj blizu Lj.
Biti nepokreten v domu in pa brez nekoga, ki stoji za vratom osebju je pa živa muka, ker si v sistemu samo še ena vsrana rit več, ne glede na to ali si včasih bil tatamata.

Za odnose si ali pa nisi. Če nisi in če se neiskreno nekaj duvaš, zato da te bo tudi na stara leta kdo povohal, kot pravite nekateri, ti na koncu to verjetno čisto nič ne pomaga, ker ljudje tudi nismo čisto neumni in naivni.
Zakaj Šerbi ni bila v kakem primernejšem domu, pa ne vem. Sama ni bila več umsko toliko pri sebi?

Za odnose se moraš truditi, to je, in če ti ni do tega, tudi ne moreš pričakovati, da se bodo drugi toliko bolj potrudili. Če gledam okoli sebe vidim kup presranih egoistov, ki so tiho ko gre za druge, so pa glasni ko gre za njih in se potem čudijo, zakaj jih nihče ne povoha.
Samski brez otrok so še toliko bolj na udaru, ker bolj inteznzivno razvijejo to lastnost, kot pa tisti, ki pač nimajo “udobja” vse samo in izključno le zase.

Ja, res, eni prav bolestno rabijo po drugih drekat in pljuvat, zato, da lahko sami sebe prepričajo, da so boljši.
Patetično.

V medijih piše, da je bila od vseh pozabljena, dom za stare v Radencih je pa hiralnica, ne rečejem dom v Ljubljani, pravzaprav oba domova, pa Ptuj, pa Koper….. to so domovi, radenci pa……tam je pristala ker pač se nihče ni niti toliko pobrigal, razen CSD, da bi jo namestili v kak dom vsaj blizu Lj.
Biti nepokreten v domu in pa brez nekoga, ki stoji za vratom osebju je pa živa muka, ker si v sistemu samo še ena vsrana rit več, ne glede na to ali si včasih bil tatamata.
[/quote]

Beremo, da je njena mati umrla pred dvema letoma, skrbela zanjo, jo obiskovala in ji tudi gmotno pomagala. Torej ni bila niti sama, brez pomoči, takšne in drugačne.
Čemu ni bila bližje Ljubljani in materi, ne vem.
Baje je po porazu z njeno gostilno doživela kap in tudi zametke demence.
Skupaj s še tako hudim diabetesom, se res ni več mogla izkopati iz teh težav, brez zares odlične alternativne pomoči, ki je takrat še nismo toliko poznali, kot jo danes. Kaže, da jo je dotolkla materina smrt. Naj počiva v miru.

Beremo, da je njena mati umrla pred dvema letoma, skrbela zanjo, jo obiskovala in ji tudi gmotno pomagala. Torej ni bila niti sama, brez pomoči, takšne in drugačne.
Čemu ni bila bližje Ljubljani in materi, ne vem.
Baje je po porazu z njeno gostilno doživela kap in tudi zametke demence.
Skupaj s še tako hudim diabetesom, se res ni več mogla izkopati iz teh težav, brez zares odlične alternativne pomoči, ki je takrat še nismo toliko poznali, kot jo danes. Kaže, da jo je dotolkla materina smrt. Naj počiva v miru.
[/quote]

na 2 je to kar pišeš, alternativa in mama. Njena mati ni mogla pomagati nič , ker je bila stara čez 80. Pa nobene kapi ni bilo, je bil samo diabetes in njeno ignoriranje opozoril.
Ja pa sedaj umrla zaradi anevrizme, ni je dotolkla mamina smrt, prijateljev pa ni imela, tako je rekla tudi sama, da so jo vsi pustili, tisti njen lover, ji pa je še dolgove nakopal, tako da je bajta šla večinoma za dolgove, zato si ni mogla privoščiti spodobnega doma.

na 2 je to kar pišeš, alternativa in mama. Njena mati ni mogla pomagati nič , ker je bila stara čez 80. Pa nobene kapi ni bilo, je bil samo diabetes in njeno ignoriranje opozoril.
Ja pa sedaj umrla zaradi anevrizme, ni je dotolkla mamina smrt, prijateljev pa ni imela, tako je rekla tudi sama, da so jo vsi pustili, tisti njen lover, ji pa je še dolgove nakopal, tako da je bajta šla večinoma za dolgove, zato si ni mogla privoščiti spodobnega doma.
[/quote]

Hja, piše, da je imela po debaklu z gostilno možgansko kap, ter še demenco. Mama jo je hodila obiskovat in še pomagala ji je.
Ne verjamem, da pišejo nepreverjeno.
O loverju ne pišejo, vedo pa povedati tisti, kdo je bil in da jo je še do kraja osušil.
Torej je ženska imela veliko smolo.
Eni gremo dalje, druge dotolče.
Res pa je, da nismo imeli vplivnih staršev, vse na pladnju, bili scrkljani in egoistični.
Znati smo morali z malim denarjem ki je bil prigaran.
Ne obsojam, le ugotavljam.
Veliko jih je iz tistih časov, ki so veliko zaslužili na lahek način in vse zagonili.
Taki časi.
Ex yuga je še zdaj za mnoge huda utvara zlate dobe brezdelnežev.

Izpostavila si Šerbi – le s kakšnim ciljem? Veš, kaj čaka tebe?

Ni pravila: tudi ljudje, ki so se vse življenje razdajali, lahko zapustijo ta svet ne le sami, temveč tudi osamljeni. Delajte dobro, brez pričakovanj in brez računice o povračilu. K temu se všteva tudi, da ne širite nesrečnih zgodb drugih. Če se zamislite nad njimi, naj bodo vam samim v poduk.

Hja, piše, da je imela po debaklu z gostilno možgansko kap, ter še demenco. Mama jo je hodila obiskovat in še pomagala ji je.
Ne verjamem, da pišejo nepreverjeno.
O loverju ne pišejo, vedo pa povedati tisti, kdo je bil in da jo je še do kraja osušil.
Torej je ženska imela veliko smolo.
Eni gremo dalje, druge dotolče.
Res pa je, da nismo imeli vplivnih staršev, vse na pladnju, bili scrkljani in egoistični.
Znati smo morali z malim denarjem ki je bil prigaran.
Ne obsojam, le ugotavljam.
Veliko jih je iz tistih časov, ki so veliko zaslužili na lahek način in vse zagonili.
Taki časi.
Ex yuga je še zdaj za mnoge huda utvara zlate dobe brezdelnežev.
[/quote]

Bila sem soseda v LJ in ne palamudim na pamet.