Odkar sem noseča, prejemam številne poduke od sodelavk, kolegic itd. Ne da bi koga kaj vprašala, ampak če se pogovarjamo o nosečnosti in kaj povem, že hitro dobim odgovor, joj to pa ni v redu, moraš delati tako in tako. Počasi imam že vsega poln kufer. Ker karkoli rečem, vedno najdejo nekaj narobe in so polne podukov.

Od kod ljudem (no ženskam) to, da tako rade kritizirajo bodoče mamice?

Čakaj, da rodiš. Potem šele pametujejo, kako je treba skrbeti za otroka. Ene stvari ne boš naredila prav. Imaš dve možnosti. Molči in trpi, ali pa povej, da se sicer zahvaljuješ za dobronamerne nasvete, ampak jih ne potrebuješ, ker boš v vsakem primeru delala tako, kot se tebi zdi da je prav. Zato prosiš, če lahko nehajo. Ponavadi to učinkuje. Če pa katera posameznica prav noče razumet, ji je treba povedati malo bolj grdo.

Res je tako, samo omeniš nekaj v zvezi z noseč. in se že usuje…..

Ignoriraj

Po mojem je pa vse dobronamerno.
To delajo, da izrazijo svojo skrb, svojo željo, da bi ja bilo vse v redu in prav. Vsak bi rad bil po svoje del nečesa lepega, kar novo bitje seveda je.
Vzemi v zakup svoje lastno hormonsko neravnovesje , zaradi katerega si pretirano občutljiva in razdražljiva in zaradi tega reagiraš čisto pretirano na vsako pripombo. Vdihni globoko in se zavestno ne sekiraj.

Točno to, počakaj da rodiš. Pa ko otrok kaj zboli… Nasvetov malo morje.

nasvetov malo morje, pa noben nasvet ne deluje

Saj to ne bi bil noben problem. Na živce pa mi gre takšna komunikacija, npr. pogovor po telefonu:
– O živjo, kaj počneš?
– Živjo, ravno …..
– Joj, to pa ni v redu, moraš drugače…..

Normalna komunikacija in pogovor, deljenje izkušenj je seveda v redu.

Saj to ne bi bil noben problem. Na živce pa mi gre takšna komunikacija, npr. pogovor po telefonu:
– O živjo, kaj počneš?
– Živjo, ravno …..
– Joj, to pa ni v redu, moraš drugače…..

Normalna komunikacija in pogovor, deljenje izkušenj je seveda v redu.
[/quote]

No, če rečeš “Živjo, ravno sem enega prižgala…” bi ti verjetno tudi jaz kaj rekla :)))
Ne, saj se strinjam 🙂

Za mano sta 2 nosecnosti. Nikoli nisem imela takih težav.

po mojih izkušnjah je bila najbolj pametna in najbolj vsiljiva z nasveti ena frendica, ki je bila noseča cca 1 leto pred mano. vedno je bila ona tista, ki je mene rabila za nasvete in podobno in kar naenkrat se je znašla v situaciji, ko pa je imela eno izkušnjo več od mene in to je izkoristila res do onemoglosti.
drugi ljudje mi niso težili. načeloma mi drugi ljudje nikoli ne težijo, že imam tak nastop, da si to ne dovolijo.
aja, pa tašča mi ni hotela dati bezgovega soka. 😀
glede na vse, kar sem o tem potem prebrala, je imela kar prav.

Jaz se ne spomnim, da bi mi kdo kaj bistveno pametoval oz. da bi bilo tega toliko, da bi me motilo. Kakšne ljudi pa imaš to okoli sebe?

Imamo eno tako pametnjakovicko v zlahti. Pametna, da glava pece. Ima enega otroka in misli da je mati tereza. Zraven pa ne vidi kako je svojega otroka razvadila, da pri 4 letih se kar spi z njo in partnerjem v zakonski postelji.

to pa res ni razvajanje
moj je spal z nama do štirih let in pol. pa kaj.

njegov isto star bratranec je spal v svoji postelji v svoji sobi od rojstva dalje.

moj otrok je vesel, samozavesten, nima problema z vključevanjem v družbo, z veseljem se igra z vsemi otroki, tudi če včasih koga ne pozna… skratka, super se vključuje v družbo, nima problemov s tem. posluša navodila, je sposoben počakat, je sposoben ubogat, v vrtcu ga samo hvalijo…

bratranec pa…. ne bo šel nikamor. ne bo se igral z nikomer. iz igralnice ga je bilo potrebno prit iskat po desetih minutah, ker hoče domov, ker se nikjer ne počuti dobro, samo mami se drži za krilo. ampak glavno, da sam spi.

To, da spi z mamo in očetom, pa res ni razvajenost. Razvajenost definirajo povsem druge stvari.

Samo s splavom se rešiš pametovanja, drugače si zapečatiš življenje, ker ga bo vedno več. Mamice se to navadijo prenašat.

To ni nic! Pri nas so trije spali z nama in to do sole! Pa se potem en cas, ce katerega od naju ni bilo doma, je bil cel zur spati z mamo ali ocetom v zakonski postelji, pa se psa in macko so privlekli! Pismo, kaksni razvajenci!

Vse, ki trdite, da ni nič takšnega, če 4 leta star otrok še kar spi s starši v postelji, se prekleto motite. To ni normalno. Sploh, če ima svojo sobo oziroma svojo posteljo.
Oglasile ste se pa tudi same takšne, ki imate ta “problem” ampak si ga nočete priznat

Ne, mi nimamo tega “problema”. Spi v svoji postelji že sedem let, odkar je prišel iz porodnišnice. Zdaj pa razloži, kaj je tako negativnega v tem, če otrok spi pri starših.

Ker sem zelo racionalno-analiticen clovek, sem pri vsakem takem nasvetu vprasala avtorja zakaj pa? Ce je bil odgovor kolikor toliko smiselen sem preverila se na netu in ce je bilo kaj logicne podlage sem upostevala. Me pa ni motilo, ker rada debatiram.