Konec tedna praznujem. Ponavadi nas je okoli 15, v glavnem žlahta. Ampak meni se vsako leto bolj upirajo ta praznovanja. Enkrat za moža pa za otroke, pa za tasta, zdaj jaz… Najraj ne bi nobenga vabila, da bi šla sama nekamza cel dan na izlet. Ne da si cel dan v kuhinji, strežeš, poslušaš ene in iste debate… , mah kar nekaj no. Po drugi strani si mislim, da moram vrnit, ker sem bila sama povabljena. Pa mi je tudi to odveč, ker moram it nekam na praznovanje… Še komu tko dogaja?

Ja itak. Zdaj sem 50+ in so praznovanja res štrapac. Naredim za ožjo družino, torej sestro s familjo, včasih vključim tudi tasta in taščo v to družbo, sicer prideta na kosilo posebej.
Za frende pa v bistvu ne delam več. Vedno smo vabili eni in isti, pri določenih v 30-ih letih poznanstva nisem bila nikoli. Saj imajo pravico, da ne vabijo, ampak jaz pa tudi zdaj moj dan preživim po svoje.
Ne vem, zminimaliziraj povabljene, saj imaš pravico preživet dan po svoje.
Ali pa jih povabi npr. na bovling, ne bo šlo veliko hrane in pijače pa še luštno se boste meli.

… ja
In me utrudi to, da planiram min 1 teden prej, pol dan D strezem kot nora, pol pospravljam se 2 dni… in seveda ostanke jem se cel teden.
Zmatrana 🙁
Mrbit leta… 50

Poskusam omejit, da itak otroci nocejo vec velkih druzunskih zurov ampak druzenje z svojimi vrstniki… pa,je zamera 🙁

Z svojimi 2mi zelo ozkimi prijateljicami pa gremo na kosilo… to me ful napolni z energijo 🙂

Itak. Pri nas noben (vključno z otroki) ne mara teh praznovanj, zato jih ne organiziramo. Vsi imamo RD znotraj dveh mesecev, tako da gremo samo 1x ali 2x ven na malo boljše kosilo (samo mi, familija) in to je to. Nič žlahte, nič pripravljanja, streženja, pospravljanja — milina

Jaz že dolgo ne praznujem več. Prva leta je bilo pri žlahti in prijateljih malo čudno, zdaj so se navadili in je ok. Pa tudi na njihova slavja ne hodim.

Jaz že dolgo ne praznujem več. Prva leta je bilo pri žlahti in prijateljih malo čudno, zdaj so se navadili in je ok. Pa tudi na njihova slavja ne hodim.

Nič od tega ne delam. Z možem greva na večerjo. Ob prvi priliki gremo še s hčero in vnukinjo na kosio.
Vsem nam je to všeč.

Zadnji rojstni dan, ki sem ga praznovala, je bil 30.
Tudi kolegice ne praznujejo več. Če tako nanese, gremo na kavo in tortico…ali v gledališče…ampak ne praznujemo, sorodnikov pa sploh ne vabim. Praznujemo izključno otroške rojstne dneve.

mislim,da ste hudo zagrenjeni vsi. Ljudje smo socialna bitja in lepo seje družiti. Od tega ostanejo spomini.
Imam eno tako doma, ki je za vse kao frende naredla žurko, da se je videlo naokoli, da praznuje,da so vsi o njej govorili, da je bila njena slika izobešena po celi vasi naokoli,da se je počutila pomembno.
nas sorodnike vključno s sestro in starši je rekla, ne bom vas vabila nikamor ven, ker nimam denarja, za vas je dobr narezek na hitro nekaj, oni kolegi in moževi sorodniki (brat z družino) so bili deležni celega kosila in žurke z ansamblom. lastna družina ne, mama je bila dobra samo za pecivo ji delat za žurko.
pa ironija, lastna družina se je potrudila in jih iskreno kupila tisto kar si želi, oni kolegi so ji prinesli ubogega morskega prašička, ki si ga sploh nikoli ni želela, ni ga imela kam dati, resnica je bila da je bil eni od povabljenih odveč in jih ni imela kam dati, ker jih ima celo leglo, in tem bedakom se je zdel kot primerno darilo za rd – po liniji najmanjšega odpora. In uboga živalca je revček še mladičke povrgla potem dva dni zate. kako je bil ubošček prestrašen tam. Pač po liniji najmanjšega odpora, ker se jim je to kao zdelo zabavno – uboga živalca. Kar neka, ampak oni so čaščeni, in pogosteni s hudo žurko in vsem, ljudi, ki so ji najbližje ne spoštuje.
Prav rekla je da za njene lastne sorodnike ne bo nič naredila, namenoma ne. In potem so se vsi ti sorodniki spomnili nanjo in ji kljub temu čestitali, se je pa hinavka začela pretvarjati pred mamo in lagati, kako je ona hotela zabavo, pa da sem si jaz premislila. Samo je mama vedela, da je to laž, iz poteka preteklih dogodkov, ki so to dokazovali.
Pač ena okoristnica za lastne sorodnike ji je malo mar, ki se iskreno zanjo potrudijo v iskrenih odnosih, brez javnega hvaljenja, tiste, ki so jo kao izobesili po celi vasi in ji prinesli darilo, ki ji je bilo mimo vseh njenih želja, one pa kuje v zvezde, ker se tako počuti pomembno,da je v središču pozornosti, da je cela vas videla, da ima ona rd.

Taki so mi mimo in nehvaležni, ki se tako obnašate do lastnih sorodnikov, ko jih pa rabite, vam pa prav pridejo,da jih izkoristite in takrat potem lapate mantre o družini in kako je prav da si do sorodnikov dober.
No jaz ne bom do takih ne. Naj še takrat najdejo frende, jaz bom za pet minut in eno sendvič salamo na voljo, na delovni dan, da bo potem hitro konec – tako kot je to ona naredila z nami sorodniki njenimi najbližjimi. Moževe sorodnike in frende pa je povabila na žurko. Celo lastnih staršev pa ne.
Toliko o takih, ki jim je kao odveč praznovanje in ga potem pred lastnimi sorodniki celo lažnivo skrivajo, češ da oni pač nič ne praznujejo, ker ne marajo praznovanj in so raje sami in podobne kakor beremo tu.
žalostno je to – ta odnos odvečnosti, ki ga vsi gojite in samozadostnosti in to,da vam je vsak obisk odveč. Včasih smo se ful družili in danes imamo s sorodniki lepe spomine na to. In to je point življenja.

Ampak drugačnost pa pri tebi nima prostora, ne? Prav je le in zgolj tako kot ti misliš in čutiš…ccc

Vem da zna biti naporno, zato praznujem v zelo omejenem obsegu samo z ljudmi s katerimi se dobro počutim. Max. 7 ljudi, debatiramo sveže dogodke ali gledamo šport in komentiramo za zabavo zraven pijače in jedače.

Ampak drugačnost pa pri tebi nima prostora, ne? Prav je le in zgolj tako kot ti misliš in čutiš…ccc
[/quote]
ne razumeš poante – mene ne moti če ste taki, komentiram pa to vašo odločitev. Ki ni nekako normalna,. tako samozadostni in vse vam gre na živce, vsaka družba, vsak obisk, ker ste najraje sami s seboj, potem pa visite tukaj na monu odpirate teme o praznovanju lastnega rd-ja.
ne gre skupaj s tem,da kako poudarjate,d ste zasebni, in v majhnem krogu in sami s seboj, očitno niste tako samozadostni, ker če ne ne bi viseli non stop tukaj, še manj imeli potrebo, po takih temah na monu. Totalna kontradikcija.
nekdo laže in se pretvarja. dejansko iščete pozornost tukaj… zato sem vam napisal primer iz familije ista bolna cvetka – po eni strani se dela samozadostno – nič ne bom,nič nočem s sorodniki, ker mi gredo na živce, hkrati pa časti vse tiste, ki ji izobešajo slike po celi vasi in ji je vrhunec tega,da cela vas gleda njene slike in da vsi ugotavljajo, le kje vse po vasi so jih še našli.
Ta vaša dvojnost ne gre skupaj.

ne razumeš poante – mene ne moti če ste taki, komentiram pa to vašo odločitev. Ki ni nekako normalna,. tako samozadostni in vse vam gre na živce, vsaka družba, vsak obisk, ker ste najraje sami s seboj, potem pa visite tukaj na monu odpirate teme o praznovanju lastnega rd-ja.
ne gre skupaj s tem,da kako poudarjate,d ste zasebni, in v majhnem krogu in sami s seboj, očitno niste tako samozadostni, ker če ne ne bi viseli non stop tukaj, še manj imeli potrebo, po takih temah na monu. Totalna kontradikcija.
nekdo laže in se pretvarja. dejansko iščete pozornost tukaj… zato sem vam napisal primer iz familije ista bolna cvetka – po eni strani se dela samozadostno – nič ne bom,nič nočem s sorodniki, ker mi gredo na živce, hkrati pa časti vse tiste, ki ji izobešajo slike po celi vasi in ji je vrhunec tega,da cela vas gleda njene slike in da vsi ugotavljajo, le kje vse po vasi so jih še našli.
Ta vaša dvojnost ne gre skupaj.
[/quote]

imaš prav, meni se niti s tabo ne da razpravljat…:-)

Pozdravljeni,
zanimivo, še kdo tako razmišlja kot jaz…, tudi sama imam namen letos praznovanje preskočiti. To sem se odločila že pred tedni, prav z razlogom, saj ves ljubi dan nekaj pripravljam in potem me vse mine, ob norenju in kričanju tujih otrok, moji imajo mejo…, pa njihovi starši nič ne ukrenejo,saj še zaznajo ne in jih ne ” kontrolirajo”, ( otroci od 6 do 10 let )jaz pa izpadem čudna, ker me to moti. Torej izključno zaradi otrok, ki nimajo meja, se bom izognila vsemu. Neprijetno mi je govoriti njihovim staršem o tem, saj so zaslepljeni in ne vidijo problema. Različnost nas bogati… Mož sicer moji nameri ni ravno naklonjen, pa vendar na svoj praznik nimam nič od tega… Če mi bo kdo prišel voščit, bo postrežen, sicer pa bom srečnejša v miru.