Z možem imava dva otroka in ne nameravava imeti nobenega več. Seveda se nama je ob tem nabralo cel kup otroške opreme in oblačil, ki jih ne rabimo več. Včeraj sem imela cel dan čas in sem se lotila vse skupaj pregledati, presortirati in poslikati za objavo na FB, ker sem nameravala talepše ohranjene kose prodati. V tem pride domov mož in ko sem mu razložila, kaj delam, se je razburil, zakaj bom jaz prodajala, če pa bo njegova sestra to rabila, ker planira otroka. Naj povem, da sem večino stvari za otroke kupila jaz z mojim denarjem in da ne gre samo za oblačila, ampak tudi avtosedeže, stolček za kolo, potovalno posteljico, športni voziček, igrače..po grobi oceni bi za vse skupaj lahko dobila kakih 300-400 eur glede na znamke, ohranjenost in cene, kot so na FB. Zato sem rekla, da naj pa sestra odkupi vse skupaj za 300 eur in ji odpelje vse skupaj. No, ob tem predlogu sem pa dobila odgovor, da si v družini ne bomo prodajali stvari in kako sem sploh pomislila na to..na koncu sva se skregala, jaz v solzah, on jezen, vse skupaj je ostalo na kupu sredi dnevne sobe in je še zdaj tam. Ne vem, je res narobe, če bi rada dobila nazaj nekaj denarja, ki sem ga porabila za nakup, ali bi morala vse zastonj dati svakinji?

V danasnjem casu ni nic zatonj.

Lepo daj možu, da odnese sestri, tebi pa naj nakaže 400 €.

PS. Jaz sem vrednejše stvari prodala tudi svoji sestri. Nič mi ni bilo podarjeno in takrat smo reševali stanovanjski problem in čeprav smo pod črto bolje stoječi kot oni, ko gradiš, vedno nekje zmanjka.

A vidva imata ločene finance in tudi stvari, ki jih kupita, niso skupna lastnina, ampak so tvoje ali moževe? Čeprav sta poročena? Če je tako, potem seveda z opremo za otroka, ki si jo kupila ti, razpolagaš ti. Če bi bila skupna, bi se pa z možem pogovorila, da bi recimo nekaj od tega podarila sestri, nekaj pa prodala.

Če rabis denar in si tvoja svakinja lahko privošči nakup otroške opreme in oblačil, ti svoje kar lepo prodaj. Nisi zastonj dobila, zakaj bi vse zastonj dajala naprej. Svakinja si pa tudi morda želi sama izbrati stvari za otroka, če si to lahko finančno privošči, in ne bi želela imeti vsega iz druge roke oz. bi morda tudi kupila rabljeno, a bi si sama izbrala med več ponudniki različne rabljene opreme tisto, kar njej ustreza.

Sigurno bodo tvoje stvari bolje pokoriscene, če jih bo dobil tisti, ki si jih bo sam izbral – torej kupil, svakinja pa bi nekatere stvari uporabila, druge pa ji ne bi bile všeč. Ti kar mirno prodaj, najbrž si za vse skupaj porabila več kot 1.000 EUR – to bi bilo zeeeelo veliko darilo.

Odnesi na Karitas.

a posoditi sestri kar se lahko in ohranja vrednost in potem to prodati ko ti vrne nazaj a to pa ne gre?
Potovalna posteljica, stolček za kolo, to se ne bo tako zelo obrabilo od še enega otroka.
Moja sestra je vse drugim zdevala namenoma, ker ona meni ne bi iz inata ne. Je pač zlobna in hudobna. Zdej ma tam ena soseda otroka, nič si niso, ampak se je namenoma pred mano hvalila, da bo kar vse njej dala, ne posodila, ampak dala – tako se je hvalila, češ, drugim dam , tebi pa ne bom, upam,da te prizadane.
ne, me ne – taka je sama kaže kakšna je. seveda za okolico pa lepo se dela ker drugim posoja.
Pač naj bo njena volja, takšna je hudobna. Na njeno praznovanje njenega rd – je povabila brata od moža in njegovo družino, lastne sestre in staršev pa ne. A ko se njej zahoče bi ji morali pa vsi vse v tazadnjo stišati, ker če ne nismo dobra sestra in dobri starši. mama in tata ji itak vse delata po njenem nareku, pa jima je tudi njima krasno spoštovanje in zahvalo izkazala, če se mene vpraša.
če se mene vpraša jo je lahko sram, ker se sama kaže kakšna je. pa če se še tako lepa dela v okolici. meni nič ne uide taka hinavščina. In od take sestre si jaz rečem bolje ne vzeti ničesar, ker pol ti še sponaša in imaš same težave.

Tako ti rečem – če ona tebi ni nikoli nič posodila in vse drži zase, tudi ti tako naredi mirne vesti in prodaj svoje stvari.
Če ne in je ona ali bi ona tebi posodila, pa ji lahko kakšno stvar posodiš in potem kasneje prodaš ali če imaš kaj takega, ker bi z uporabo toliko še izgubilo na vrednosti tudi podariš.

Hja no ce ti rata pol tega prodat bos dobra, meni tud cetrtino ne, za manj kot 50 centov za obleko pa tud ne mislm prodajat….in ja stare stvari ki nuso vec trendi sploh nikamor ne grejo, velha tko za vozicke kot avtosedeze itd….

Odvisno kako se razumeš z njo, osebno.

Večje zadeve prodaj. Kaj pa mož ve, kaj imaš in kaj ne. Ali pa se zmislis da so pri sodelavki. Tipi sploh ne vejo kolk je to €!!

Kaj pa, če njegova sestra misli kupiti vse novo? Ali pa dobiti od koga drugega? A te je sploh kaj vprašala? Saj še niti noseča ni. In stvari so tvoje in ti odločaš. On pa o stvareh v svojem avtu.

Ne, ni narobe.

Jaz tudi živim s takim kaštronom.
Ko gre za njegovo družino, ni problema. Lahko vlagava denar. Ko pa gre za mojo družino, pa je vsega škoda in on ne bi. Vedno sem mislila, da imava skupne finance, a očitno ni tako. Ko gre plačat položnice samo jamra. Če jaz vlagam v njegovo nepremičnino na papirju, je vse ok. To me že tako najeda, da bi najraje odšla proč. Ostajam samo še zaradi otrok. Včasih se sprašujem v čem je sploh smisel živet tako življenje.
Ko sem bila mlada in naivna, tega nisem hotela videti. Škripalo je že na začetku, ko sva iskala najino prvo stanovanje. Starši so me svarili, da se jim ne zdi v redu. Da preveč gleda skozi denar. Jaz pa sem si zatiskala oči.

Kaj pa če bi vprašala svakinjo, če kaj potrebuje? Ji pač tisto odstopiš ( in, če si tako navezana na tistih par stvari, naj ti jih pač vrne in jih boš kasneje prodala), ostalo pa prodaš.
Svakinja je teta tvojih otrok, se pravi družina. In ljudje v normalnih družinah si pomagamo med sabo. Zastonj.
Verjetno nimaš brata ali sestre?

Seveda pa lahko prodaš, če hočeš.
Tvoj mož ima očitno sestro rad in, če bi rada delala razdor med tabo in možem – prodaj. Sestrsko-bratske povezanosti ne boš pretrgala. Vez med vama z možem pa, oziroma si že, včeraj.

Mi smo pa vse dobili rabljeno; ne kupili, ampak dobili. To je bilo 20 let nazaj.
Kar sem kupovala, neke malenkosti, bolj za svojo dušo 😊, pa tudi ni bilo nekih priznanih znamk in visokih cen, in sem vse tudi poklonila naprej.
Otroške stvari morajo krožit, ker jih otroci prehitro prerastejo, to je moje mnenje.

Žal pa jih nisem mogla podariti sestri, ker je rodila veliiiiko kasneje.

Nikakor pa se mi ne zdi narobe, da ti prodaš, če si vse kupila novo. Pa ne svakinji, ki bo mogoče nekoč imela otroka, ampak objaviš zdaj in prodaš.
Ali pa jo mogoče prej seznaniš, da prodajaš stvari do tega in tega leta starosti za 500€ – če je mogoče ona zainteresirana za odkup predno objaviš. Da ji pač daješ prednost. In popust – njej vse za 400€. 😉

Ne rečem, če bi bila svakinja vsaj že noseča in bi izrazila željo po rabljeni robi.
Tako pa bodo te reči pri tebi še ležale n-let, svakinja bo vihala nos nad rabljenimi stvarmi (vemo kako ne znaš ceniti tega kar pade z neba), tebi ne bo prav, ker nisi dobila nič keša nazaj in bo to vir zakonskih nesoglasij. Torej vsi boste na izgubi. Prodaj čimprej, kot je ena že napisala, tipom se tudi sanja ne koliko sploh to stane. On verjetno misli, da te je vse skupaj prišlo 300 €.

Meni še na misel ni padlo, da bi kaj prodajala. Če imamo kaj, kar ne rabimo, vprašamo vse prijatelje, znance, če bi rabili – pa naj si gre za opremo za dojenčka ali kaj drugega. Če noben ne rabi, nesemo na Karitas. Pač ni vse v denarju in nam je normalno, da si ljudje pomagajo med seboj. Med sorodniki.pa itak. Treba ni, a je lepo tako in nam ustreza. Tako kot če spečeš piškote, pač neseš še sosedom malo, čeprav si ti dal denar za sestavine.

Sladico vedno z veseljem delim. Za otroško opremo in oblačila sem pa dala kar nekaj tisoč evrov in mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi vse podarjala.

Ma daj no, si pa res skrtica no. Nobene stvari nisem prodala ampak vse podarila, sorodnikom in prijateljicam, od vozicka, avtosedezev, posteljic, gugalnikov, oblekic, v glavnem vse kar ne rabimo vec in sem zelo vesela, da jim prav pride…pa so bile to res lepe in drage stvari.
Ne vem kje ste izgubili srcnost, prijaznost, dobrodelnost …eni ste tako zadrgnjeni, da vec kot samo nabiranje evrov ne presezete

Karkoli boš naredila, samo ne se it posojanja – to je ultimativni vir zamer. Boš dobila nazaj, kar in če pač boš in v stanju, ki ti zelo verjetno ne bo všeč. Ljudje so večinoma dokaj brezvestni in brez občutka, še posebej, če je bilo nekaj zastonj. Daš ali prodaš in mir bogovom.

Vrednejse stvari prodaj, oblačila pa podari njegovi sestri. Sama imam dva otroka in kupujem sama kvalitetna oblačila. Ko sta jih prerasla, sem jih hotela prodati preko spleta in so mi kupci blazno komplicirali, zniževali so ceno, se pogajali za poštnino… Na koncu so se mi pritoževali, da so stvari rabljene. Zaslužila sem 20,00 EUR s tem, da sem imela veliko dela s tem, da sem hodila najprej na pošto tehtati stvari zaradi poštnine, ker je to kupce zanimalo, potem sem parkirala pakete. Zdaj vsa oblačila podarim in se dobro počutim, ker sem naredila dobro.

Jaz sem tudi bila tako prijazna, da sem nekaj podarila prijateljci. Ona pa je tisto nesla, kot darilo za novorojenčka drugi prijateljici. Jaz budala pa kupujem novo za darilo. Prodaj naprej. Denar bo za tvoje otroke.

In kaj zdaj? Vse sva sama prislužila in ničesar dobila. Res ne vem, zakaj bi se igrala dobro vilo in npr. Stokkeja, ki je bil po enem otroku praktično kot nov, nekomu podarila, ki zame s prstom ni mignil?

Nisi v Savdski Arabiji, da bi potrebovala dovoljenje. Naredi tako kot ti misliš da je najbolje.

Jaz sem tudi bila tako prijazna, da sem nekaj podarila prijateljci. Ona pa je tisto nesla, kot darilo za novorojenčka drugi prijateljici. Jaz budala pa kupujem novo za darilo. Prodaj naprej. Denar bo za tvoje otroke.
[/quote]

Ja, in? Pa kaj, če je podarila naprej, no. Kar podariš, je dano! To pomeni, da ni več tvoja stvar, kaj se z darilom dogaja naprej.

Ko,sem jaz rodila hcerko,sem vse stvari spravila.Vse napisala od meseca do meseca,pa tja do petih let.Dobro zapakirala.Hci je rodila pri 26 letih,hcerko.Odprle sva skatle,vse je bilo ohranjeno.Pajacki,hlace,majcke,jopice..ni,da ni.Lepe stvari,bile so kupljene v glavnem v tujini,takrat se se tako lepih stvari ni dobilo pri nas.No moja vnukinja nosi stvari od mamice,ki je bila majhna.Prav vesela sem,da sem to naredila.Ce,bi zivela v stanovanju,bi bil problem prostor in tega sigurno nebi naredila.