Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Moja mobing izkušnja. Kakšna je pa vaša? Je podobna?

Default avatar

Ženske in mobing

Porka madona, a se je res tako težko postaviti zase? Poslati šefe in/pa direktorja v tri krasne. Mu poveš, da če mu kaj ne paše, naj si drugo žrtev najde (morem na lep način povedat tu gor) … pa je to to.

Na zadnji firmi mi je direktor probal izvajati mobing nad mano … sem bil v pisarni in mi grozil pa težil … je mel kulico pa polno papirjev na mizi … en cajt sem se prepiral z njim, nato sem ga še samo poslušal, čez čas ga še poslušal nisem več … sem samo vzel kuli iz mize pa en list papirja, na katerem so bile neke čičke čačke, ki so bili nujni za firmo, oz. jih ne bi smel popisat … bmk … obrnil list papirja, pa začel pisat odpoved … ko mi se je zdrl nad mano kaj pišem na ta list … ja kaj neki, odpoved ****** zarukana … pa je ostal tiho … sem mu napisal odpoved, pa je ni hotel podpisati in mi je strgal list, ker me je rabil, zato ker sem edini vedel delati na en stroj, ki je delal najdražje izdelke na firmi … in potem se mi je opravičeval pa govoril, da ni mislil tako itd … sem mu rekel, da se je moj šiht za danes zaključil (je ura bila po 2. uri) … mi je še nekaj govoril pa sem samo šel ven … naslednji dan me ni bilo na šiht, oz mislil sem iti takrat, ko se bi pač zbudil sam od sebe. Pa me hudič kliče že ob 7h, če ne mislim priti delat ali kaj, ker bi že mogel delati eno uro … sem mu rekel samo: "Ups, sem zaspal. Bom takoj tam, ko pridem k sebi, se v miru najem." Deda je skoraj kap … tačas sem v miru napisal še enkrat izredno odpoved, jo natisnil v desetih listih, pa šel na firmo.

Sem mu spet dal list z odpovedjo, pa mi ga je spet strgal … potem sem vzel cel šop papirjev, pa mu dal naslednjega, za podpisati. Podpisal ni nobenega … jaz sem šel na bolniško, me je tako vsekalo v križu, da nisem več mogel niti hoditi prav … čez par dni me kliče in reče, da bo podpisal odpoved … grem komaj na firmo … simuliram 100 na uro, da ne morem prav hoditi … ko mi podpiše, pa se pred njim naredim, da mi nič ni bilo v bistvu. :)

Sem zelo pošten človek. Ampak, da se nekdo do mene grdo obnaša, mu pa vrnem nazaj duplo. Nikoli prvi ne začnem, sem tiho dolgo, dokler mi enkrat ne presede … potem pa sem jaz na vrsti.

Dokler se boste delali majhne v vaši firmi, da boste za vsak šefof negativen odgovor ipd skočili v zrak, začeli letat okoli kot kure brez glave, gledali v tla, med tem, ko vas bo on nadiral, tako dolgo boste pač na tabletah ali kakor koli vas že ta mobing psihično zdela.

Mene ni. Tudi na tej firmi so nekaj poskušali, pa vidijo, da se mi hebe, kej si mislijo o meni. Delo je nareto. Če tudi nikoli norme ne dosežem, pa je nikoli ne bom, če tudi bi jo z lahkoto lahko, mi ne gnjavijo, ker vsi sodelavci vedo, da sem edini normalen, ki se ne pusti robotizirat delodajalcem. Med tem, ko trije na firmi prav tekmujejo, kdo bo več naredil .. plačo pa imajo isto kot jaz, pa naredim enkrat manj od njih … bedaki.
Default avatar

ZAKAJ slovenci izvajajo mobing

slovenci in mobing, vse več je tega, nadlegovanja na vseh ravneh, skoz neke provokacije in nesramnost wwwslovenskenovicesi/novice/slovenija/vsak-peti-slovenec-zrtev-mobinga



Moja izkušnja je napisal/a:
Pozdravljeni,

Po dolgih letih doživljanja mobinga na delovnem mestu, bi vam rada napisala svojo izkušnjo. Doživljala sem ga od leta 2005 do 2010. Potem sem z izredno odpovedjo zapustila delovno mesto, bila 1 leto in pol brez zaposlitve. Sedaj pa sem od leta 2011 zaposlena v drugem podjetju. Zakaj še po preteku tega časa vedno pišem o mobingu? Še danes obiskujem psihiatra, psihologe in še vedno jemljem zdravila, ker imam brez njih občutek, da me nadrejena nadzira in spremlja preko kamer....

V podjetju sem se zaposlila leta 2003. Sem diplomirana ekonomistka in sem na začetku delala kot tajnica. Vse je bilo lepo in prav. Ko se je po nekaj mesecih odprlo delovno mesto računovodstva me nadrejena s tem ni želela seznaniti, ker se je bala, da bi jaz napredovala na višje delovno mesto. No, nekako sem prišla do tega delovnega mesta in sčasoma so se stvari uredile. Nato sem šla na porodniški dopust in ko sem se leta 2005 vrnila so se začele težave. Nadomeščala me je moja sestrična in poročna priča, ki je zato, da je 1. v mesecu imela izdane račune delala tudi za vikende in praznike. Bila je samska, brez družine. Nadrejeni sem v joku s hčero povedala, da si jaz tega ne bom mogla privoščiti, ker imam družino. Ni pokazala razumevanja, zagovarjala je mojo sestrično. Nadrejena me je po prihodu v službo začela ignorirati, omejevala mi je stike z sodelavci v drugih poslovnih enotah, nisem jih smela uvajati v delo, ampak je za to pooblastila mojo sestrično, ki je bila ekonomski tehnik. Stvar je bila pa takšna, da se je z mojim prihodom na to delovno mesto organizacija šele odprla in da sem vse delo in postopke uvedla jaz. V drugih enotah so povzemali naše delo, ki pa ga za kazen nisem smela uvajati jaz, ampak moja sestrična, ki ni uvedla niti enega postopka. Kar se izdajanja računov tiče, sem si delo potem organizirala tako, da sem uspela vse narediti v roku, čeprav me je zato velikokrat tiščalo v prsih. v službi nisem klepetala, ampak ves čas delala. Nadrejena mi je dodelila le še kakšno fotokopiranje..... Ob dnevu odprtih vrat v našem podjetju pa je komentirala pred zaposlenimi, da bi me najraje zaprla v sobo na podstrešje, da me ne bi nihče videl..... Na vseh področjih se me je želela znebiti.
Nato sem šla še na eno porodniško, kjer me je nadomeščala moja vrstnica, ki pa ni bila tako tiha in razumevajoča, kot sem bila ponavadi jaz. Zato me je bila prvih 14 dni po prihodu iz druge porodniške celo vesela. Ko pa sem takrat dobila nove naloge in obveznosti pa me je ponovno pričela ignorirati in se me izogibati. Problem je bil v tem, da bi se morala nadrejena novega programa učiti od mene, kar pa ji je šlo v nos. Zato je imela raje, da nismo nič delali in da ni bilo rezultatov dela. Ker sem se počutila odgovorno za opravljeno delo sem delo pričela opravljati sama..... Rezultati so bili zelo dobri, naši odnosi pa čedalje slabši.
Nato sem dobila še dodatno delo ( ta nadrejena ima še enega nadrejenega in ta mi je dodeljeval naloge), in sicer sem nadomeščala zaposleno ki je šla na porodniški dopust in je delala razporede dela zaposlenih. Ker sem prevzela del njenih nalog sem pričakovala, da bom pri plači dobila vsaj kakšen dodatek, vendar ga ni bilo. Vedela sem, da je ovira v nadrejeni. Dodatek pa je dobila zaposlena, ki je to zaposleno na porodniški nadomeščala v drugem delu. Stvari so se poslabšale v tej meri, da nisem več vedela ali naj še opravljam te naloge ali raje ne. Šla sem na bolniški stalež zaradi trpinčenja na delovnem mestu in v tem času me je spet nadomeščala moja sestrična, ki je dobila dodatek za nadomeščanje.... V tem času so zaposleni na delovnem mestu izjavljali, da sem psihično nestabilna, da z mano nekaj ni vredu. Direktorica in njeni pomagači so se norčevali iz veroizpovedi moje mame ( hodi v cerkev), govorili so mi stavke moje mame, se norčevali. Predlagali so mi naj se ločim in zapustim svojo družino, govorili so mi stavke mojih domačih. Naj povem, da sem tej delovni organizaciji najbližja soseda in še moja sestrična je bila v tej delovni sredini. Tako, da ni ostalo nič skritega. Nadrejena je bila do zaposlenih osladno prijazna. zaposlene je nagovarjala, da me hodijo zasliševat v pisarno in ji besede prenašajo. Tudi do 5x na dan so bili v moji pisarni in so me zasliševali o osebnih prepričanjih, privatnem življenju. K meni pa je pošiljala moje bivše prijateljice na delovnem mestu, ki zaradi tega niso več moje prijateljice. Čutila sem, da me obrekujejo za hrbtom, da širijo neresnične govorice...…Pri malici, ko pa smo sedeli skupaj pa sem imela občutek, da me nevrolingvistično programirajo.... Vsiljevale so mi svoje misli..... ves čas sem bila tiho in v svojem svetu. Nisem se mogla braniti, ker sem bila sama. Problem pa je bil v tem, da so vedno govorile v drugih osebah, čutila pa sem, da je vse namenjeno meni, ker sem se v teh zgodbah velikokrat tudi prepoznala.
Ker sem zaposleni, ki je imela psihične težave želela pomagati, sem dobila disciplinski ukrep. Kako je bila nadrejena vesela ob tem....Dogajalo se je še veliko drugih stvari, o tem imam 2 fascikla zapisov.... Sodelovala je tudi inšpekcija, ki je ugotovila, da gre za mobing.
Leta 2010 sem se odločila, da jih tožim na delovnem sodišču, kjer sem na izvensodni poravnavi dobila 8.500,00 EUR. V zadevo je bila vključena tudi policija ( na podlagi anonimne prijave) in kazensko sodišče ( v javnem interesu na podlagi anonimne prijave), ki pa je zadevo opustilo. Zaradi tega sem občutila globoko žalost in še sedaj tega ne morem preboleti. Ko berem, katera so mobing dejanja, se najdem v vseh, kazensko sodišče pa mi ni pomagalo. Mogoče je krivo tudi to, da sama na sodišču nisem kaj dosti povedala. Jecljala sem ( to se mi je pričelo dogajati z začetkom jemanja zdravil). Moja glava je bila prazna. Preveč je bilo dogodkov, da bi jih strnila v 5 minut govora. Pa tudi sicer se lažje izražam pisno kot ustno.... ne čutim takšnega pritiska.....
V teh letih, ko nisem več zaposlena na tem delovnem mestu še vedno ko slišim besede, ki jih izgovarjajo moji svojci, slišim v njihovih besedah besede moje nadrejene..... tako je če nimam zdravil. Če jih jemljem, teh besed ne slišim....grozno je, imela sem občutek, da mojo nadrejeno zanima tudi moje spolno življenje, skratka vsak moj korak......zato mi je zdaj z zdravili lažje, čeprav sem žalostna, ker nisem dobila pomoči. Ker sem sprta z mojimi sorodniki, ki so v mobingu sodelovali (sestrična in njeni starši ter najini skupna babica, ki živi pri njej.... ). Sestrična se me je namreč sramovala in si ni upala več k meni domov, da je nadrejeni ne bi videli pri nas.... zatajila me je ….. Danes pa me pozdravlja, kot najboljša prijateljica, ker ni več zaposlena v tem podjetju. Pa tudi te nadrejene ni več v tem podjetju, ker je odšla v pokoj.....

To je delček moje zgodbe, imate mogoče podobne izkušnje? Napišite prosim, me zanima, kako ste probleme reševali vi?
Default avatar

Dolgosizdrzala

Jaz sem dala izredno odpoved po dveh letih. Prerazporejena v novo ekipo, takoj so mi razlozili da to ni delo za puncke, samo za prave moske. Ko so ugotovili da imam v pisarni najvisjo stopnjo izobrazbe in izredno studiram naprej, je slo iz slabega na slabse. Ne bi o detajlih, po 2 letih si pa nisem upala vec sama v pisarno, brez da bi se javljala partnerju na chat vsako uro, da sem se OK. Tabletom sem se izognila, nocne more in panicne napade sem imela pa se par let po izredni odpovedi. 5 let kasneje lahko govorim o takratnih sodelavcih brez joka.
Default avatar

majhna slo veliko mobinga

kako žalostno, da je med slovenci skoz nek mobing
Moja izkušnja je napisal/a:
Pozdravljeni,

Po dolgih letih doživljanja mobinga na delovnem mestu, bi vam rada napisala svojo izkušnjo. Doživljala sem ga od leta 2005 do 2010. Potem sem z izredno odpovedjo zapustila delovno mesto, bila 1 leto in pol brez zaposlitve. Sedaj pa sem od leta 2011 zaposlena v drugem podjetju. Zakaj še po preteku tega časa vedno pišem o mobingu? Še danes obiskujem psihiatra, psihologe in še vedno jemljem zdravila, ker imam brez njih občutek, da me nadrejena nadzira in spremlja preko kamer....

V podjetju sem se zaposlila leta 2003. Sem diplomirana ekonomistka in sem na začetku delala kot tajnica. Vse je bilo lepo in prav. Ko se je po nekaj mesecih odprlo delovno mesto računovodstva me nadrejena s tem ni želela seznaniti, ker se je bala, da bi jaz napredovala na višje delovno mesto. No, nekako sem prišla do tega delovnega mesta in sčasoma so se stvari uredile. Nato sem šla na porodniški dopust in ko sem se leta 2005 vrnila so se začele težave. Nadomeščala me je moja sestrična in poročna priča, ki je zato, da je 1. v mesecu imela izdane račune delala tudi za vikende in praznike. Bila je samska, brez družine. Nadrejeni sem v joku s hčero povedala, da si jaz tega ne bom mogla privoščiti, ker imam družino. Ni pokazala razumevanja, zagovarjala je mojo sestrično. Nadrejena me je po prihodu v službo začela ignorirati, omejevala mi je stike z sodelavci v drugih poslovnih enotah, nisem jih smela uvajati v delo, ampak je za to pooblastila mojo sestrično, ki je bila ekonomski tehnik. Stvar je bila pa takšna, da se je z mojim prihodom na to delovno mesto organizacija šele odprla in da sem vse delo in postopke uvedla jaz. V drugih enotah so povzemali naše delo, ki pa ga za kazen nisem smela uvajati jaz, ampak moja sestrična, ki ni uvedla niti enega postopka. Kar se izdajanja računov tiče, sem si delo potem organizirala tako, da sem uspela vse narediti v roku, čeprav me je zato velikokrat tiščalo v prsih. v službi nisem klepetala, ampak ves čas delala. Nadrejena mi je dodelila le še kakšno fotokopiranje..... Ob dnevu odprtih vrat v našem podjetju pa je komentirala pred zaposlenimi, da bi me najraje zaprla v sobo na podstrešje, da me ne bi nihče videl..... Na vseh področjih se me je želela znebiti.
Nato sem šla še na eno porodniško, kjer me je nadomeščala moja vrstnica, ki pa ni bila tako tiha in razumevajoča, kot sem bila ponavadi jaz. Zato me je bila prvih 14 dni po prihodu iz druge porodniške celo vesela. Ko pa sem takrat dobila nove naloge in obveznosti pa me je ponovno pričela ignorirati in se me izogibati. Problem je bil v tem, da bi se morala nadrejena novega programa učiti od mene, kar pa ji je šlo v nos. Zato je imela raje, da nismo nič delali in da ni bilo rezultatov dela. Ker sem se počutila odgovorno za opravljeno delo sem delo pričela opravljati sama..... Rezultati so bili zelo dobri, naši odnosi pa čedalje slabši.
Nato sem dobila še dodatno delo ( ta nadrejena ima še enega nadrejenega in ta mi je dodeljeval naloge), in sicer sem nadomeščala zaposleno ki je šla na porodniški dopust in je delala razporede dela zaposlenih. Ker sem prevzela del njenih nalog sem pričakovala, da bom pri plači dobila vsaj kakšen dodatek, vendar ga ni bilo. Vedela sem, da je ovira v nadrejeni. Dodatek pa je dobila zaposlena, ki je to zaposleno na porodniški nadomeščala v drugem delu. Stvari so se poslabšale v tej meri, da nisem več vedela ali naj še opravljam te naloge ali raje ne. Šla sem na bolniški stalež zaradi trpinčenja na delovnem mestu in v tem času me je spet nadomeščala moja sestrična, ki je dobila dodatek za nadomeščanje.... V tem času so zaposleni na delovnem mestu izjavljali, da sem psihično nestabilna, da z mano nekaj ni vredu. Direktorica in njeni pomagači so se norčevali iz veroizpovedi moje mame ( hodi v cerkev), govorili so mi stavke moje mame, se norčevali. Predlagali so mi naj se ločim in zapustim svojo družino, govorili so mi stavke mojih domačih. Naj povem, da sem tej delovni organizaciji najbližja soseda in še moja sestrična je bila v tej delovni sredini. Tako, da ni ostalo nič skritega. Nadrejena je bila do zaposlenih osladno prijazna. zaposlene je nagovarjala, da me hodijo zasliševat v pisarno in ji besede prenašajo. Tudi do 5x na dan so bili v moji pisarni in so me zasliševali o osebnih prepričanjih, privatnem življenju. K meni pa je pošiljala moje bivše prijateljice na delovnem mestu, ki zaradi tega niso več moje prijateljice. Čutila sem, da me obrekujejo za hrbtom, da širijo neresnične govorice...…Pri malici, ko pa smo sedeli skupaj pa sem imela občutek, da me nevrolingvistično programirajo.... Vsiljevale so mi svoje misli..... ves čas sem bila tiho in v svojem svetu. Nisem se mogla braniti, ker sem bila sama. Problem pa je bil v tem, da so vedno govorile v drugih osebah, čutila pa sem, da je vse namenjeno meni, ker sem se v teh zgodbah velikokrat tudi prepoznala.
Ker sem zaposleni, ki je imela psihične težave želela pomagati, sem dobila disciplinski ukrep. Kako je bila nadrejena vesela ob tem....Dogajalo se je še veliko drugih stvari, o tem imam 2 fascikla zapisov.... Sodelovala je tudi inšpekcija, ki je ugotovila, da gre za mobing.
Leta 2010 sem se odločila, da jih tožim na delovnem sodišču, kjer sem na izvensodni poravnavi dobila 8.500,00 EUR. V zadevo je bila vključena tudi policija ( na podlagi anonimne prijave) in kazensko sodišče ( v javnem interesu na podlagi anonimne prijave), ki pa je zadevo opustilo. Zaradi tega sem občutila globoko žalost in še sedaj tega ne morem preboleti. Ko berem, katera so mobing dejanja, se najdem v vseh, kazensko sodišče pa mi ni pomagalo. Mogoče je krivo tudi to, da sama na sodišču nisem kaj dosti povedala. Jecljala sem ( to se mi je pričelo dogajati z začetkom jemanja zdravil). Moja glava je bila prazna. Preveč je bilo dogodkov, da bi jih strnila v 5 minut govora. Pa tudi sicer se lažje izražam pisno kot ustno.... ne čutim takšnega pritiska.....
V teh letih, ko nisem več zaposlena na tem delovnem mestu še vedno ko slišim besede, ki jih izgovarjajo moji svojci, slišim v njihovih besedah besede moje nadrejene..... tako je če nimam zdravil. Če jih jemljem, teh besed ne slišim....grozno je, imela sem občutek, da mojo nadrejeno zanima tudi moje spolno življenje, skratka vsak moj korak......zato mi je zdaj z zdravili lažje, čeprav sem žalostna, ker nisem dobila pomoči. Ker sem sprta z mojimi sorodniki, ki so v mobingu sodelovali (sestrična in njeni starši ter najini skupna babica, ki živi pri njej.... ). Sestrična se me je namreč sramovala in si ni upala več k meni domov, da je nadrejeni ne bi videli pri nas.... zatajila me je ….. Danes pa me pozdravlja, kot najboljša prijateljica, ker ni več zaposlena v tem podjetju. Pa tudi te nadrejene ni več v tem podjetju, ker je odšla v pokoj.....

To je delček moje zgodbe, imate mogoče podobne izkušnje? Napišite prosim, me zanima, kako ste probleme reševali vi?
Default avatar

Pussy Galore

Mobing izvajajo pizdeki, psihopati in režimski ljudje, ki izvajajo določene aktivnosti po navodilih. Podobno kot režimski ljudje v nazi taboriščih, oni niso bili zlobni, samo delali so po navodilih... Take izvajalce mobinga lahko najdemo v današnjih službah, je pa to tip ljudi, ki bi z lahkoto delali tudi v nazi taboriščih, če bi imeli danes priložnost. Po tretji uri popoldne bi prisli domov čez cesto, objeli otroke, pojedli kosilo... Naslednji dan pa nadaljevali s svojimi aktivnostmi v nazi taborišču...
Default avatar

Tako sem

Jaz sem doživljala mobing s strani sodelavk skoraj eno leto in sama dala odpoved (še prej pa prijavo). Potrebovala sem tri mesece, da so se prenehale nočne more, vendar še sedaj, po več kot letu ni, če me kakšna situacija spomni na tisto obdobje dobim fleše in kar padem v preteklost in doživljanje tistega časa. Nisem jemala tablet, ker sem imela prehude stranske učinke in nisem zdržala, sem imela pa podporo prijateljev tako da mi je to pomagalo. Kdor tega ne doživi ne more razumet, ko sem brala kaj se mi dogaja sem se najbolj našla v posttravmatskem stresnem sindromu. Ko sem iskala naslednjo službo sem tudi postavljala vprašanja na razgovoru v smeri kako se rešujejo konflikti v organizaciji ipd.
Default avatar

Banda di Lupi

Mobing najbolj prizadane ljudi, ki nikoli prej niso bili izpostavljeni sistematskemu nasilju.

Ko si enkrat čez to se utrdiš. Nekateri to izkusijo že v otroštvu, nekateri so to izkusili v vojski, ostali pa šele ob prvem slabem delodajalcu.
Default avatar

ZmAjA

Bilo je sredi osemdestih, ko sem iz 4 letne šole prišla v pisarno neke ugledne firme v Ljubljani, ki v bistvu obstaja še danes-kljub kar nekaj reorganizacijam. Dodelili so me k dvema od mene cca 30 let starejšima sodelavkama. Ena je bila samska, druga poročena. Vic je bil v tem, da sem pri nju delala tudi 3 tedne med počitnicami konec tretjega letnika. In takrat je bilo vse tako super, da sem celo leto sanjarila, kako bom kmalu tam za stalno in si to tudi močno želela. Ko pa je prišel tisti moment, pa se je vse spremenilo. Vmes je namreč začasno vskočila neka za določen čas sprejeta ženska, ki se je med tem popolnoma udomačila na "mojem" bodočem delovnem mestu, znala pa je koketirati tudi z ostalim kolektivom, ki je bil v večini moškega spola, vključno z vodilnimi oddelka. Tako me je sodelavka, ki me je pred enim letom imela skoraj za svojo, začela ignorirati, saj je bila name jezna, ker sem v bistvu izrinila ven tisto ta začasno, čeprav baje ni delala nič drugega kot hodila na kavice in okrog po trgovinah, seveda kar med delovnim časom in to so seveda počeli tudi drugi. Jaz pa sem bila tiha boga in nadrejenih boječa osebica in tako so se začeli vsi po vrsti spravljati name. Najprej obe iz moje pisarne, olje na ogenj pa so prilivali tudi drugi. Da opišem samo nekaj variant mobinga;
-stalno so iskale moje napake in bog ne daj, da so našle kako malenkost, so me psihično zmaltretirale v nulo
-ko sem hotela-rabila kak dan dopusta, so komplicirale na vse možne načine, da sem nehala težit ali pa so mi zagrenile vse že vnaprej
-če sem že bila na dopustu, so zvohale telefonsko stacionarno številko lokacije, kjer sem bila in me maltretirale tudi tam po telefonu, oziroma klicarile, da sem se že vnaprej bala, če je pri sorodnikih, kjer sem bila, zazvonil telefon
-ko sem se vrnila z dopusta pa so našle vse možne napake, ki sem jih uspela narediti pred dopustom in mi jih metale pred nos, tako da je bil moj prvi delovni dan po dopustu poln vnaprej pričakovane groze
-če smo pa že vmes imele kak posebno "dober" in sproščen dan in sem čveknila-izklepetala kako neumnost, pa so mi jo že kmalu po tem metale v nos...češ ti, ki hodiš tja in tja, veš to in to....itd
-tudi drugi so jih obveščali, kaj govorim, delam, mislim...itd in vse sem spet dobila nazaj na krožniku
-grozili sta mi, da bosta mojo nesposobnost javili v kadrovsko in me izgnali iz oddelka
-zbijali sta mojo samozavest kao da me nihče razen nju ni hotel imeti v svoji pisarni in me tudi noče, da sta v bistvu še edini, ki se trudita z mano...
Jaz pa sem bila tiho, delala-kar sem sploh še lahko, saj mi tudi dela nista hoteli zaupat, češ da delam same napake-doma pa sem jokala in tolažila sta me edino moja starša, saj nisem imela nikogar drugega, oziroma nikomur nisem hotela povedati resnice, vsaj prva leta ne. Vse moje mlado, razigrano osebno življenje je bilo podvrženo tem mukam, ki sem jih trpela dobrih deset let, ko je v penzijo šla tudi druga zmaja. Potem pa se je začelo novo življenje. Ostala sem sama z enakim številom zaposlenih, ki sem jim morala vsak mesec oddajati podatke v računovodstvo in tudi druge papirje v različne oddelke. Vse sem zmogla sama-prej pa smo bile za isto delo nekaj časa celo štiri zaposlene. Tako da vem, kaj je mobing in kako olajšanje je, ko ga več ni. Ena od obeh je zdaj že pokojna, druga se baje še nekako drži, stara je čez 80. Nimamo nobenih stikov, le jaz imam grde spomine.
Default avatar

eno leto je trajalo

Doživljala mobing od šefice. Vse, kar sem naredila, ni bilo prev. Leto prej je to isto bilo odlično. Dokazat se ni dalo, saj ni bilo nekih spornih besed. Bila je razlika le v tonu in barvi glasu. Nobenemu ne privoščim. Čez eno leto se je spravila na eno drugo itd. itd.
Default avatar

tudi ena

Avtorica (in tiste, ki še vedno trpite za posledicami), svetujem vam, da uporabite kakšno drugačno pot iz psihične stiske. Psihiatri, ki vas podpirajo pri tem, da podoživljate grozote mobinga, vas je bodo izvlekli, ker se ves čas vrtite v začaranem krogu.
Govorim iz lastne izkušnje. Nekaj let sem bila žrtev mobinga, iz firme sem odšla psihično in fizično razsuta, po letu in pol sem ob misli na vse čisto mirna. Redko sploh še pomislim.
Default avatar

tud že imela izkušnjo

Kot absolventka prišla v moški kolektiv, kjer je delala še ena par let starejša ženska. Zanjo sem delala precej napak, prav čutilo se je v njenem tonu, da ji ni prav, da sem prišla k njim, vdrla v njen prostor med samimi moškimi. Moški so bili zadovoljni z menoj, ona je vedno kaj našla, potem je še enega moškega s s seboj potegnila in je postal podoben kot ona. Ko je izvedela, da sem tik pred diplomo, jo je ona s svetlobno hitrostjo začela tudi pisati. Ne bom pozabila, kakšno mojo pisarno mi je enkrat pustila, prišla pred menoj, skopiraala en projekt, odpadne liste zmučkala, raztrgala in razmetano pustila po mizi in po tleh. Enkrat smo šli skupaj ven s službo, med plesom mi je skoraj spodrsnilo, želela sem jo prijeti za roko, da ne bi padla, ona pa jo odmakne. Želela me je narediti totalno nesposobno.
Default avatar

annettte

Doživljala mobing s sodelavko nekaj let. Vsi so bili zlizani med sabo in podkupljeni, tako da si bil kot v neke vrste popačenem horror filmu. Dretje, poniževanje, psovke...ne od direktorice osebno, ampak od njenih podrepnic, ki so ji delale privat usluge.

ko je sodelavki počil film, je klicala sindikat, advokate, jaz sem tudi šla do vodstva in se ne upajo več. Ampak nasilneže pa še vedno na tihem zagovarjajo, ampak glavno, da je mir.
Default avatar

Palmölfrei

annettte je napisal/a:
Doživljala mobing s sodelavko nekaj let. Vsi so bili zlizani med sabo in podkupljeni, tako da si bil kot v neke vrste popačenem horror filmu. Dretje, poniževanje, psovke...ne od direktorice osebno, ampak od njenih podrepnic, ki so ji delale privat usluge.

ko je sodelavki počil film, je klicala sindikat, advokate, jaz sem tudi šla do vodstva in se ne upajo več. Ampak nasilneže pa še vedno na tihem zagovarjajo, ampak glavno, da je mir.
Nasilneže in izvajalce mobinga, ki so njim servilni potrebujejo za support. Brez supporta so "niko in ništa" zato se take neformalne strukture še naprej vzdržujejo.
Moje izkušnje so take, da sem imel opravka z enim takim, ki je največji g.noj kar sem jih srečal v svojem življenju, ampak res težek g.noj, ki je bil support svojemu šefu za izvajanje mobinga (grožnje, izsiljevanje). Ta drugi, ki ga je zamenjal je bil pa režimski človek, ki je izvajal sistemski mobing po navodilih za ta istega šefa. Rezultat na koncu je bila tožba in izvensodna poravnava cca 7.000 EUR.
Default avatar

lenuhar

Ni vsak za vse. Če se vam zdi, da v pisarniški službi trpite mobing, je temu v resnici kriva vaša nesposobnost in neorganiziranost. Vaš šef bi vam v bistvu rad vcepil osnove discipline in delovnih navad. Kaj se rinete, magari preko vez, na delovno mesto, ki ga ne obvladate in po 5 letih lagodne službe "izgorevate"? Že niste za to. danes je obdobje množičnega študija, če ima nekdo diplomo, še ne pomeni, da je v resnici sposoben. Ti nesposobneži, ki jim je nekdo zrihtal službo, potem v njej "izgorevajo".

Nad mano ni nihče nikoli zganjal mobinga. res pa je, da nekih fensi služb nisem imel, ker nimam vez. . Ampak če sem zmogel težaška, nehvaležna dela, bi tudi te mobingirane pisarniške službice. Z lahkoto. V Sloveniji pač poteka negativna selekcija, zato pa je, kot je. In potem vsi govorijo o mobingu. Šefom pa tudi ustreza, da vas držijo v službi, nesposobneže, da se imajo nad kom zdirati in komu podvaliti krivdo za napake.
Default avatar

zdaj veste

Moja izkušnja je napisal/a:
Nadomeščala me je moja sestrična in poročna priča, ki je zato, da je 1. v mesecu imela izdane račune delala tudi za vikende in praznike. Bila je samska, brez družine. Nadrejeni sem v joku s hčero povedala, da si jaz tega ne bom mogla privoščiti, ker imam družino.
Zdaj veste, zakaj delodajalci slabo plačajo matere in raje zaposlijo samske ženske ali moške. Ker imajo matere najprej odgovornost do svojih otrok, nato šele do podjetja.