Pozdravljeni!
Cca. 20 let nazaj je moja teta za praznovanje abrahama dobila od sorodnikov zanimivo “pismo”- kot šala za rojstni dan… šlo je nekako takole:
Spoštovani !
Ker ste dopolnili 50 let in se vam je s tem produktivnost zmanjšala, niste več koristni za našo družbo..bla bla….. prosimo, da se dne tega in tega zglasite v krematoriju Ljubljana, kjer vas bomo upepelili…. ni bilo kruto , ampak šaljivo . Zanima me, če ima kdo slučajno kak prepis tega – to pismo je namreč kar precej krožilo in je bilo včasih del vsakega praznovanja abrahama…. prosim, mi lahko pomagate najti to ? Morda kdo ima?
Zelo vam bom hvaležna

Se opravičujem – ampak meni to ni smešno.
Meni ne bi bilo všeč.
Daj, spomni se kaj bolj optimističnega.In lepega.Ne pa krematorij.Ni primerno , no.

evo, samo toliko.
Pa ne od kmetov, da ne bo kdo mislil, ampak od kmetuzljev, ki stanujejo na vasi, jim gnoj smrdi, žaga moti, Ljubljančani pa so zanje zoprneži.

In bistvo: point tega?
Kaj hočeš pravzaprav povedati?

Se opravičujem – ampak meni to ni smešno.
Meni ne bi bilo všeč.
Daj, spomni se kaj bolj optimističnega.In lepega.Ne pa krematorij.Ni primerno , no.
[/quote]

Jaz se ne bom opravičevala, ampak tudi meni to niti slučajno ni smešno.

Da mi kaj takega preberejo na zabavi za abrahama, jih vse zmecem ven. Mislim…enim mogoce je smesno, vecini pa ne.

Da meni kdo to bere za moj abraham, ga s čelom ruknem v zobe.

Oprosti, ampak to ni ne smešno, ne primerno.
Če greš na zabavo nekih primitivcev,potem ja, lej, zaradi mene, če ga tudi tam pokuririte. Če greš pa med normalne ljudi, potem pa bolje, da si tole idejo zbrišeš iz glave.

Samo še to – če bi meni na moji zabavi nekdo prebral tako pismo, vzamem plašč in torbico in odidem. Brez besed. Ker med taki idioti nimam kej počet.

po novem gre takole:
Ob zadovoljitvi zahtevaniih pogojev delovne dobe, bodo prišli iz krematorija, vas nežno opozorili, da za trenutek prekinite delo in vas odpeljali na zažig.

Ko si že tako malenkost obremenjen z leti, pa da te nekdo še opomni da…se približuje čas za obisk krematorija, pa tudi če je to mišljeno v šali, hmmm…verjetno nekje globoko slavljenca malo stisne…ja mogoče se šali smeje, ampak…jaz se takšnih šal ne bi šla…malo je treba imeti okusa.

Kadarkoli kdo od nekje potegne to pismo ali različico, se še vedno do solz nasmejimo. Eden potem šaljivo doda točno kake štumfe moraš imeti, eden je enkrat dopisal, da se ne je fižola, da ne bo eksplozije, ipd.
Res pa točno vemo, kateri zategnjenki tega ne bi prebrali. Ponavadi so ravno take, večno sladke in vsesplošno tolerantne mandoline, največje kislice, če ni po njihovo.
Če najdem kje kako varianto tega pisma, ti napišem.

Kar potrudi se in ga poišči.
Upam, da se boš na svoji 50 -letnici do solz smejal/a neslanim šalam, ki bodo letele nate.
Ponavadi so najbolj užaljeni tisti, ki se prej smejijo drugim…

Do solz se smejite takemu pismu?
Se delate ali je iz srca?

Sorry ampak kakorkoli obračaš in vztrajaš, da je to šala in smešno in vrhunec vseh možnih vicev – TO NI.
Pa da se razumemo. Nisem nobena zategnjena in občutljiva mimoza, tudi krize srednjih let nimam, v meni (še) tudi nisem:).
Moje praznovanje je bilo v tednu dni organizirano za različen profil in generacijo ljudi ( prijateljice, služba, sorodstvo, podoknice pevcev ipd….). Pa vem, da nobenemu od teh, ki so mi prišli voščit, tudi na misel ni prišlo, da bi take vice pokal. Saj to sploh vic ni… Vsi se zavedamo minljivosti življenja in da smo na poti v drugo stanje.
Ampak da se pa to na tak način izvaja ali heca, pa ni okusno. Tudi tisti slavljenec, ki se bo poskušal na to nasmejati, bo njegov nasmeh bolj kot ne, grenak.

Ej, a si ti že tašča? Ena šala na njihov račun:

A veš, zakaj imajo v slovenskih sežigalnicah odpadkov včasih dan odprtih vrat? Za tašče ….. :). Ti je smešno ?

to je debilno in ne smešno

Ogabna šala, ki je lahko všeč le butcem!

Seveda se nasmejite, ker niste tarče, osli. Sem bila že na kar nekaj abrahamih in kakšne kozlarije tam poslušaš – da te srat pritisne. Vse na temo starosti in smrti. Sori, meni to ni smešno. Zato tudi praznovala ne bom, da mi bodo s takimi srali tam. Slavljenci se smejejo, fajn jim pa ni, verjemite. Kako je lahko smešno, da te nekdo pošilja v krematorij, bedaki?

Aja, tak štos je zame v rangu moških štosov na posilstva. Butlji se krohotajo, ker sploh ne pomislijo, kako je ženski to poslušat. Ker ne znajo vklopit dveh sivih celic. In ja, taki primitivci obstajate.

Joj, pogrevat take bolne … kot da se ne da spesnit kaj novega.

Jaz sem sama napisala en tak govor v stilu … ko zjutraj vstanem, sem mislila, joj, kako pa tale postelja škriplje no … pa sem ugotovila, da so to moje kosti. Nisem marala novega telefona, pa komu se to zdi dobra ideja, dati tako majhne črke … sem ugotovila, da rabim očala. Vedno sem se na žurih svojih staršev zgražala, ko so si skupaj s fotkami podajali očala … zdaj smo pa mi isti, podajamo si telefon s fotkami in očala. Ko dobi kdo sms, ga prebere tisti, ki ima najmanjšo dioptrijo :), nimamo več skrivnosti, ne skrivamo telefona – itak ga ne moremo uporabljati brez očal.
Pa glede visokih pet, pa udobnih oblačil, prebrala ono pesmico, zakaj je fajn biti star. Malo smo se nasmejali, malo so bile tudi solzne okice. Tisti, ki so že imeli abrahama, so se recimo zahvalili za govor s kako svojo foro, češ, hvala bogu, da si ti sestavila govor, ker smo mi že malo senilni, take sproščene opazke so bile.

Sorry ampak kakorkoli obračaš in vztrajaš, da je to šala in smešno in vrhunec vseh možnih vicev – TO NI.
Pa da se razumemo. Nisem nobena zategnjena in občutljiva mimoza, tudi krize srednjih let nimam, v meni (še) tudi nisem:).
Moje praznovanje je bilo v tednu dni organizirano za različen profil in generacijo ljudi ( prijateljice, služba, sorodstvo, podoknice pevcev ipd….). Pa vem, da nobenemu od teh, ki so mi prišli voščit, tudi na misel ni prišlo, da bi take vice pokal. Saj to sploh vic ni… Vsi se zavedamo minljivosti življenja in da smo na poti v drugo stanje.
Ampak da se pa to na tak način izvaja ali heca, pa ni okusno. Tudi tisti slavljenec, ki se bo poskušal na to nasmejati, bo njegov nasmeh bolj kot ne, grenak.
[/quote]

Sem dala tega t.i. abrahama skozi že pred leti, pa se z minljivostjo ne obremenjujem. Živim zdravo, skrbim zase, nimam diagnoz, z ostalim se bom pa obremenjevala, ko pride. Sekirala se na zalogo ne bom.
Potrebno pa je začeti sprejemati drugačna mnenja in določene stvari obrniti na hec. Namreč, zrelost se kaže tudi v tem, da kdaj zamahneš z roko in si misliš svoje.
No, tako jaz mislim. Sproščenosti nam manjka. Se nasmejiš in greš dalje.

Tale pesmica je to:

OPOZORILO

(Jenny Joseph, 1932, prevod Ifigenija Simonovič)

Opozorilo
Opozorilo, Jenny Joseph (1932)
Ko bom stara, bom nosila vijoličasto

in rdeč klobuk, narobne barve in oblike.

Pokojnino bom zapravila za žganje in poletne rokavice

in satenaste sandale. Rekla bom, da nimamo za maslo.

Sedla bom na pločnik, ko bom upehana.

V trgovinah bom jedla, kar dajo zastonj,

in sprožala bom alarme. S palico bom ropotala po ograjah.

To vse na račun resnosti v mladosti.

V copatih bom šla ven, ko bo deževalo,

in rože bom trgala po sosednjih vrtovih.

Naučila se bom pljuvati.

Lahko bom nosila razcapane srajce in se zredila,

pojedla tri funte klobas naenkrat

ali pa cel teden živela od namazanega kruha.

Zbirala bom svinčnike in barvice in podložke za kozarce.

Razporedila jih bom po škatlah.

Za zdaj pa je obleka zato, da nas ščiti pred mokroto.

Plačati moramo stanarino in ne smemo preklinjati v javnosti.

Moramo biti vzor svojim otrokom.

Prijatelje moramo vabiti v goste in brati časopise.

Kaj pa če bi začela že zdaj malo vaditi.

Da tisti, ki me poznajo, ne bojo preveč iz sebe,

ko bom nenadoma stara, oblečena v vijoličasto.

Seveda se nasmejite, ker niste tarče, osli. Sem bila že na kar nekaj abrahamih in kakšne kozlarije tam poslušaš – da te srat pritisne. Vse na temo starosti in smrti. Sori, meni to ni smešno. Zato tudi praznovala ne bom, da mi bodo s takimi srali tam. Slavljenci se smejejo, fajn jim pa ni, verjemite. Kako je lahko smešno, da te nekdo pošilja v krematorij, bedaki?
[/quote]

Kdo ti je dovolil, da me zmerjaš z oslom??
Sem stara dovolj, da bi bila lahko mnogim na monu najmanj mama! In dovolj zrela, da ni treba ljudem po prstih okoli mene hodit ali paziti kaj šepečejo.
Ne dovolim žaljivk samo zato, ker se z menoj ne strinjaš. Hvalabogu za razum, da mi ni treba na antidepresive zato, ker bi mi kdo rekel da sem stara.
A ni tako, da mlad si toliko, kolikor se počutiš? Torej?

Tale pa je čisto simpatična!

no, tale sestavek je prav zabaven

krematorijski pa je neokusen…

Sem dala tega t.i. abrahama skozi že pred leti, pa se z minljivostjo ne obremenjujem. Živim zdravo, skrbim zase, nimam diagnoz, z ostalim se bom pa obremenjevala, ko pride. Sekirala se na zalogo ne bom.
Potrebno pa je začeti sprejemati drugačna mnenja in določene stvari obrniti na hec. Namreč, zrelost se kaže tudi v tem, da kdaj zamahneš z roko in si misliš svoje.
No, tako jaz mislim. Sproščenosti nam manjka. Se nasmejiš in greš dalje.
[/quote]

Zdaj mi je vse bolj jasno. Idioti pač imajo v svojem krogu povabljenih – idiote in se družno smejijo in zabavajo nad idiotskimi šalami.
Pa na zdravje!
Ponosna sem na to, da mi v okviru mojih praznovanj ni prišel noben s primitivnimi “krematorijskimi” šalami. Ker to pomeni, da imajo vsi moji bližnji jasno predstavo, kaj je hec, šala in kaj je žaljivo.