Ne razumem zakaj je bila moja veza z bivšim tipom dokaj normalna, v komunikaciji je bila, tudi dolgo je trajala, zdaj pa naletim na same take z nekimi osebnostnimi motnjami. Ne spuščam se v neke odnose prehitro, tako da v petih letih sem imela dva fanta, že to se mi zdi grozno veliko. Enega 2 leti in kar se komunikacije tiče, nikoli prepirov. Zdelo se mi je, da mu ne pomenim nič in ni se trudil za vezo. Vsak dan skoraj se pogovarjava po telefonu ali si pošiljava sporočila. Ampak nobenih izražanj čustev ni z njegove strani. Vem, da ga privlačim in da me ceni in spoštuje kot osebo. Z ostalimi, ki jih spoznam in ni vse takoj in hitro, pa doživim vse mogoče. Od ljubosumja, pa potem ni normalne komunikacije naprej, na nek način me kdo hoče užalit oz se prepirat. Jaz nisem take vrste oseba, se umaknem. Takoj. Na nek način to pusti v meni praznino, sem dostikrat žalostna zaradi tega. Nisem edina, ki sem sama, z ljudmi in našimi čustvi je nekaj hudo narobe. Sigurno kaj delam narobe tudi sama. To so ljudje, ki na zunaj delujejo normalni, uspešni v karieri, včasih ima kdo svoj posel. V resnici je druga plat osebnosti bolana. Imam v mislih tudi nekaj prijateljev, eni uspešni podjetniki. Npr objavljajo selfije na FB, da takoj vidiš da nekaj ni ok. In ena prijateljica je potem doživela nadlegovanje s strani nekoga, ki ga poznam.osebno. Ji verjamem, ker sem doživela od koga drugega. Javnosti se kaže kot uglajen, resen in zelo prijazen. Kje pol izluščit iz te množice koga normalnega potem?

Najprej definiraj mediano.

Potem išči “normalno”

Hja… če človek čustva kaže namesto da bi o njih govoril (kot nekako opisuješ enega od svojih fantov)… to po mojem mnenju ni osebnostna motnja. 🙂

Vedno je bilo tako in vedno bo.
So ljudje s čustveno inteligenco in ljudje, ki tega v sebi nimajo.
So ljudje, ki se znajo pogovarjati in ljudje, ki se ne znajo pogovarjati.
Jaz to v pogovoru z njimi takoj zaznam.
Par besed, pa vem.Začutim.
Tudi ti se zanesi na svoje občutke.Povejo ti povsem pravilno, kaj takrat čutiš.
In ko začutiš, da se ob nekom ne počutiš dobro – pojdi stran.Dokler ne najdeš tisto pravo.
Takrat si rečeš -to je to!

V prvem primeru je mogoče tip z Aspergerjevim sindromom. Preberi si malo o tem.

Verjetno je nekaj v tebi, da privlačiš takšne tipe ali odnose (ali pa jih samo ne znaš prej ocenit), mogoče je tudi to, da boljše spregledaš in jim niti ne daš šanse (kar bi spet bilo povezano z znati ocenit).
Zgolj na podlagi tvojega površinskega opisa težko rečemo, kaj bi točno bilo.

To da si opazila, da je “z ljudmi” nekaj narobe, je dober začetek. Predlagam branje v smeri Narcistične in Mejne Osebnostne Motnje (NPD in BPD v angl.), pa mogoče tudi o “avoidant”.

Preberi si o ujemanju BDP in NPD in pa “co-dependent”.

Ona mi ne deluje codependent, ker jih hitro skensla. 🙂

Zgoraj si že dobila pametne odgovore; jaz pa dodajam še svojo izkušnjo. Edino kar je res delovalo je to, da se zanašaš na svoje najbolj skrite občutke oz. intuicijo. Nauči se jo hitro slišati, pa bo.
In pa seveda to, da sprejmeš dejstvo, da se tudi zmotimo in takrat ne travmiraš preveč, pač pa greš dalje.

Res umetnost je pa vedeti kdaj gre samo za začetna trenja in nepoznavanje človeka in kdaj za globlja razhajanja – a tudi tu mislim da deluje intuicija skopaj z natančnim razmislekom. In zavedanje, da ogromno lahko vidiš iz odnosov v človekovi primarni družini.

Realnost je, da je vse več motenih oseb. Še bolj grozljivo je, da porast oseb z resnimi motnjami strokovnjaki zaznavajo med otroci.

Ni čisto tako.Je pač več ljudi na svetu.Veliko motenj pa izhaja tudi iz težkega otroštva.

Še to dodam. To velja tudi za ženske in ne samo za moške. Motenost pri uspešnih tudi niso nič posebnega, ampak prej pravilo. Naj te ne zavede videz in javna podoba.

kdo nima kilometrine v vezi s partnerjem od prej v mladih letih je ponavadi kompliciran za partnerstvo, da glava boli, tako to je pa nč drugač, takšni ljudje so težki eno tono, ne samo sto kil..
Đabe vi doktorate delate iz čisto preprostih zadev, to je isto kot v poslu, raj boš delal z izkušenim partnerjem, kot z neizkušenim….

Ne vem, če je ravno zrelo, da če ti nekaj ni prav, da greš. Če boš tako reagirala boš kot mačka, ki bo stalno tekla okoli svojega kroga. Če je moški drugače na splošno ok, je potrebno problem, reševati. Ti kot ženska (to je moje mnenje, saj menim, da žensko to bolj znamo) moraš voditi stvar v smislu, da se bo pozitivno rešila.
Moj primer, en izmed. Imam partnerja po ločitvi. Borila sva se celo s tem, da je pred mano buljil druge ženske. Ko se je to ponovilo tretjič in sva potem šla k njemu domov, sem ga mirno prosila, če se lahko o nečem pogovorila. POvedala sem mu, da sem opazila, da se v moji prisotnosti kar zagledal v drugo žensko in da to ni bilo prvič. Povedala sem mu, kdaj sem že opazila. Rekla sem, da je to zame nesprejemljivo, ker je nespoštljivo, ponižujoče do mene. Prosila sem ga, če s tem neha. Res pa je, da je odreagiral, da se ne spomni in ne zaveda in da bo bolj pazil (v bistvu je zelo pomembno kako se odzvove, ko mu poveš problem). Rekel je, da ni imel občutka in da naj mu v prihodnosti to povem takoj po dogodku ter da se bo potrudil, da tega več ne bo počel. Od sedaj je glede tega mir oz. vidim, da se zelo trudi. Ja, pač rad pogleda za lepo, urejeno žensko. Tukaj je bilo na meni ali me bo to preveč motilo ali ne. Če pa sem iskrena do sebe, tudi jaz zelo rada pogledam šarmantnega moškega, karkoli si že pod tem predstavljam. Ampak ne tako, da bi to on opazil. Tako poskušam reševati probleme in če je želja po tesnejšem, trajnejšem odnosu, potem se bo nasprotna stran odzvala s pozitivnim odzivom in spremembo.
Kar ti hočem povedati je, da ne vrzi puške v koruzo. Potrpežjivo z moškimi, so res … Glede osebnih motenj pa, kaj pa vem, če jih ima toliko nekih osebnih motenj … Pa tudi če kdo ima, saj se veliko da, če se hoče in je obojestransko.

Ni ti pa treba biti reševalka faliranih moških.

Ti pa si ena kuzla kaj te moti ista si ko moja babnica.
Vedno smo moški taki da na skrivaj opazujemo gledamo pa tudi še marsikaj drugega.
Ni potrebno da to vidijo in vedo.Kaj pa jih to briga?
Te stvari se delajo neopazno .

To so ženske z osebnostnimi motnjami.

Če ni tapravega tipa, ga pač ni. Pri vsakem tipu se najde kakšna motnja. Vem, da si ženska brez motnje zasluži tudi tipa brez motnje. A to obstaja je pa drugo vprašanje.

So moteni vsi, vendar nekomu je njihova motenost všeč, drugemu pač ne.

Xrobe ❤

Slovenci imamo vse znake travmiranega naroda (delo.si)