Peticija steršev šoloobveznih otrok
Zagotovo podpiram.
Sem učiteljica v prvi triadi in mama četrtošolca.
To kar se dogaja, je katastrofalno. OŠ je postala šola za nadpovprečne, delavne in poslušne punce. Za vse ostale je prezahtevna oz. ne nudi pravega pristopa. Šolske ure se samo dodajajo, opismenjevanje gre starostno nižje in nižje. Igre ni več. Z dodajanjem npr. angleščine, bi morali vzeti dve uri drugje. Koncentracije ni več po dveh, treh urah, kaj šele peto šolsko uro. Otroci potrebujejo nevodeno igro, tek, da se sprostijo. Snov brzi mimo, ni časa za utrjevanje. Znanje je posledično slabo. Vsi učitelji to vemo, a smo nemočni proti sistemu. Kako psihotično je šele v tretji triadi! Najbolj žalostno pa je zanemarjanje talentov. Zaradi slabih ocen, daješ povratek na te predmete (v katerih nikoli ne boš uspešen) in zaradi časovne stiske zamenaris področja, v katerih bi blestel.
podpiram spremembe, ampak ne vseh predstavljenih v prispevku … minister je sicer napovedal spremembe, časovnica zna biti pa dolga 🙂
jaz sem sicer mnenja, da je zelo veliko na učitelju … dobrih učiteljev pa pri nas ni ravno veliko.
Učitelji nimajo veliko manevrskega prostora: konkretno naši delajo po učbenikih Lili in Bine, ki so zelo obsežni. Učbenika se mora potem učiteljica držat. Pa je že sama večkrat pojamrala, da je vsega preveč.
Upam da so na tisti spisek predlogov dali tudi: ukinitev delovnih zvezkov….ker to je pa res en sam balast. Naj imajo učbenike in zvezke, kot smo jih imeli mi pred leti, ne pa delovni zvezek za vsako kozlarijo!
Podprem šele v tistem trrenutku, ko bodo vsi ti “preobremenjeni” otroci, katerih vrstniki so še 10 let nazaj imeli več balasta in tudi normalne ocene, dali na stran popoldanske obveznosti, kamor jih po večini silijo starši.
Potem se pa po kakem letu dni brez popoldanskega balasta lahko začnemo pogovarjati, ali morda otrok pač ne zna za 5 in so pričakovanja prevelika, ali pa morda res gre za preobremenjenost. Ter ocenejvanje staršev.
Dokelr pa te razmere niso odstranjene, pa pač ne morem podpirati visokih želja staršev, ki svoje otroke obremenjujejo. Če se vam zdi šola nepomembna, pa izpišite potomca in ga doma učite.
Jaz se tudi strinjam s tem, da so preobremenjeji. Izkušnja:
moja hči je bila prva generacija devetletke. 1. razred je bil takrat še dejansko prehod iz vrtca v šolo,v razredu so imeli po tleh še blazine za počitek. Imam še vedno shranjene zvezke, v prvi konferenci se navajali na pisanje: črte, krogi in take stvari.
Sedaj je moja nečakinja v 1.razredu. Vsak čas bo prva konferenca mimo, pa so predelali že pol abecede in to male in velikane tiskane črke hkrati.
Pa to samo pri slovenščini…kje je še matematika, pa angleščina ki jo naša pri teh letih sploh ni imela………
Se strinjam. Lahko napišem le za kemijo in biologijo. Pri biologiji je zagotovo preobsežen učni načrt in premalo ur. Npr. Za temo Človek je premalo časa, pa se mi zdi ta tema (kako delujemo, bolezni, kako si pomagamo, prva pomoč,..) zelo pomembna. Pri kemiji se je potrebno učiti neke nepomembne podrobnosti, na koncu pa učenec neve kaj je glukoza, niti ne razume deklaracije na hrani.
Učitelj lahko nekaj naredi, veliko pa ne. Ker ga čakaji NPZji in če bi spuščal snov, bi njegov razred slabo pisal in bi bil označen, da ne uči dovolj dobro. Deležen bi bil pritiska staršev in ravnatelja.
Potrebno bi bilo spremeniti učne načrte. Učni načrt pa sprejme ministerstvo in profesorji iz faksa. Ti profesorji pa niso nikoli učili v osnovni šoli. Vse skupaj je res absurdno.
Ni problem v številu ur, ampak v količini snovi in predvsem na poudarku.na piflanju nepomembnih faktov. Tu imajo ucitelji proste roke in bi lahko kljub obsežnemu nacrtu razbremenili mularijo. Poleg tega je potrebno takoj razbremeniti recimo telovadbo pa delno se druge predmete, kot tehnika, likovni, gospodinjstvo ipd vse navlake piflanja nekih nepomembnosti. Telovadba naj bo telovadba, pri tem je popolnoma nepomembno koliko meri igrisce za rokomet in kosarko ipd…
Se popolnoma strinjam s tem zapisom. Nedolgo nazaj je bila tu tema o tem, koliko časa vzamejo popoldanske dejavnosti – treningi otrokom oz. staršem. Da gredo celi popoldnevi za to in še vikendi, ko so tekmovanja. Da o financah ne govorimo. V prispevku pa jamrajo, da otroci popoldne nimajo prostega časa.
Vidim v bližini, kjer se ne gredo tega modernega udejstvovanja po raznih klubih, so otroci popoldne po šoli ogromno zunaj.
Med drugim omenjajo tudi otroke s PP, da morajo biti enakovredni. Sem za to, kadar zaradi svoji PP ne motijo ostalih. Če pa zaradi inkluzije same naebejo vsi ostali učenci ali pa je zaradi nje na slabšem sam učenec, pa nikakor nisem za to.
Skratka cel kup nekih stvari, ki imajo dve plati.
Prispevek je pa tukaj
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174590503
Osnovno šolo sem obiskovala 30 let nazaj.
Še zdaj se živo spomnim, da smo imeli v 1. razredu (za današnje razmere 2. razred) vsak dan 4 ure pouka, v 2. razredu pa ob sredah kar 5 šolskih ur, kar se mi je takrat zdelo grozno. Moj otrok je imel v 2. razredu 3-krat tedensko 5 šolskih ur, v 3. pa 4-krat tedensko 5 šolskih ur. Med temi urami so sami obvezni predmeti, torej ni dopolnilnega pouka ali neobveznih izbirnih predmetov.
Pri glasbi, telovadbi, likovni umetnosti, tehničnem pouku, gospodinjstvu ocen nismo poznali. Večinoma je bilo dovolj, da si sodeloval, pri tehniki in likovni napravil lep izdelek, pri gospodinjstvu spekel pecivo, pa si imel ZU, ki tako ali tako ni na nič vplival. Medtem ko so ti predmeti za nas pomenili sprostitev, saj se končno ni bilo treba tresti zaradi spraševanja ali testov, imajo danes iz teh predmetov ocene in celo pišejo teste!
Strinjam se, da so mnogi starši pretirano ambiciozni, ampak to nima kaj dosti zveze z zahtevnostjo šole. Ti ljudje bi bili enako ambiciozni, tudi če bi bila šola manj zahtevna, le da so njihovi otroci sedaj še toliko bolj obremenjeni. Mislim tudi, da ni nič narobe, če otrok po šoli trenira še kak šport. Tudi jaz sem ga, pa me to ni oviralo pri pridobivanju lepih ocen.
30 let nazaj sem bila najboljša učenka v razredu, glede na to, kaj mora znati moj otrok, pa danes zanesljivo ne bi bila med najboljšimi učenci.