Zelo hitro se navežem na določene ljudi potem pa me zagradi strah, da jih bom izgubila..

Psihična nestabilnost in nezaupanje sama v sebe, slaba samopodoba… Posledično se oklepaš odnosov in od njih postaneš prehitro odvisna.
Čas je za pogovor s psihologom.

Nimaš svoje osebnosti in se furaš na drugo. Pijavka.

Rekla bi, da zato, ker so te odrivali kot otroka oz. te je preveval strah (morda celo vcepljen s strani odraslih), da odidejo stran – brez tebe. V obdobju, ko je otrok odvisen od odraslih, je ta bojazen razumljiva. Strah blokira čutenja, oblikuje fantazijski svet (tudi v otroku), ki je lahko daleč od realnih sfer.

Danes, ko si odrasla, si postavi vprašanje: kdo koga ima? Kdo koga lahko izgubi?

Skozi celo življenje se srečuješ z ljudmi, greš z njimi del poti. Potem je čas, da jim (razprtih dlani) pustiš, da odidejo – saj nadaljujete življenje vsak v svoji smeri. Tako se dogaja vsem, brez izjeme, tja do končnega prehoda v drugo dimenzijo. S hvaležnostjo, da se vam je bilo dano srečati.

Izgleda, da se učiš lekcije nenavezanosti, priporočam pogovor s psihiatrom ali svetovalcem za osebno rast.

Psihiatri samo zelo radi predpisujejo antidepresive ipd shit, ne zdravijo separacijske tesnobe.
Pravi naslov je psihoterapija.

Psihiatri samo zelo radi predpisujejo antidepresive ipd shit, ne zdravijo separacijske tesnobe.
Pravi naslov je psihoterapija.
[/quote]
Da, točno, psihoterapija, hvala za popravek.

Ti imaš svojo izkrivljeno osebnost, ob kateri misliš, da si bog i batina.
V resnici pa si človek brez vsakršne pameti in empatije.
To, da ljudem, ki jih ne poznaš vržeš v obraz zmerljivko “pijavka” , kaže na tvoj neumni večvrednostni pogled.
Ali pa se mečeš ven samo tu na internetu, v resnici si pa navadna šleva , ki se skriva za anonimkami.