Koliko grdega obnasanja ste pripravljeni tolerirati
na delovnem mestu? Kaj sem pristevate? Ste naprimer pripravljeni ves cas tolerirati zadiranje, nejevoljo, besnorite izpade, nagajanje, odrekanje sodelovanja ali opravljanja svoje dela, slabsalno govorjenje (cez dolocen spol, starost, delovni profil ipd), kletvice, zalitve, riganje, prdenje..? Kaj ste pripravljeni prenasati in kaj ne? Tisto kar ne kaj storite? Menjate? Se pritozite? V kolikor veckratno ubesedenje seveda ne pomaga, ker odrasle ljudi kot sodelavec resocializirat verjetno ne mores.
Takoj menjala zihr ne bi. Grem zmer lepo po vrsti. Najprej bi mu lepo rekla, da se z mano nima kaj tako pogovarjat, ker drugač se bova drla oba. Tako kot jaz njega kot delodajalca spoštujem, mora in zahtevam, da tud on mene. Če ne bi zalegl, grem višje, če še zmer ne, bi šla pa še naprej in dala odpoved, ker v takem delat mora bit groza.
Takoj menjala zihr ne bi. Grem zmer lepo po vrsti. Najprej bi mu lepo rekla, da se z mano nima kaj tako pogovarjat, ker drugač se bova drla oba. Tako kot jaz njega kot delodajalca spoštujem, mora in zahtevam, da tud on mene. Če ne bi zalegl, grem višje, če še zmer ne, bi šla pa še naprej in dala odpoved, ker v takem delat mora bit groza.
[/quote]
Ni delodajalec in ni nadrejeni. In zal ni edini tak. Sem ze povedala, da tako ne gre in da se je potrebno obnasati profesionalno a zal so odzivi potem SE BOLJ neprofesionalni.
Imate sreco. Pri nas pa so taksne osebe zaradi specificnega znanja in ”prodornega” karakterja pod protekcijo. Zanima jih delovni in ne osebni profil. Z osebnim profilom se moramo soocati sami :(.
[/quote]
99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh stvari je popolnoma odvisnih od vodstva podjetja, ki to dopušča.
Pri nas se taki izpadi slabo končajo.
Pri nas so odnosi in sodelovanje na delovnem mestu izredno pomembni.Kdor tega ne zmore in ne zna, ga ne sprejmejo, oziroma pade v poskusni dobi.Ker ga vsi opazujemo , kako se obnaša do ostalih.
Za eno vem, ki je menda lani kričala in butala z vrati.Za nas je tako obnašanje nezaslišano.
Dobila je nogo.
Tako bi moralo biti povsod.
Vse firme bi morale delati na odnosih.
Tako so ljudje dosti bolj zadovoljni, sodelovalni, “prasci” pa ostanejo brez službe, dokler se ne “zavejo” – zakaj…
Ni delodajalec in ni nadrejeni. In zal ni edini tak. Sem ze povedala, da tako ne gre in da se je potrebno obnasati profesionalno a zal so odzivi potem SE BOLJ neprofesionalni.
[/quote]
Aja, zdej vidm sidelavci in sodelavke 😉
Jah lej, potem bi šla pa do svojga nadrejenega naj on nardi red kar tud je njegova dolžnost, drugač pa da hočm na drugo del.mesto da imam pač mir al pa odhajam. Druge ni. Ok, štekam da med delovnim časom kakšno rečemo, se kej pohecamo, tud mi je jasn da ima vsak kdaj slab dan, ampak skoz eno nabijanje, kreganje, jamranje…se mi pa ne da poslušat. Ne vem, kjer sm zaposlena, se imamo čist fajn. Kej tazga se niti ne bi mogl dogajat, ker je nadrejen v sosednji sobi in bi tud slišal dretje, vpitje…
Smo se kdaj kaj full na glas smejal, pa je prišel v pisarno pogledat kaj se dogaja. Sej ni bilo nič narobe, je tud on tak zajebant, ampak kakšnga kreganja pa zihr ne bi toleriral.
99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh stvari je popolnoma odvisnih od vodstva podjetja, ki to dopušča.
Pri nas se taki izpadi slabo končajo.
Pri nas so odnosi in sodelovanje na delovnem mestu izredno pomembni.Kdor tega ne zmore in ne zna, ga ne sprejmejo, oziroma pade v poskusni dobi.Ker ga vsi opazujemo , kako se obnaša do ostalih.
Za eno vem, ki je menda lani kričala in butala z vrati.Za nas je tako obnašanje nezaslišano.
Dobila je nogo.
Tako bi moralo biti povsod.
Vse firme bi morale delati na odnosih.
Tako so ljudje dosti bolj zadovoljni, sodelovalni, “prasci” pa ostanejo brez službe, dokler se ne “zavejo” – zakaj…
[/quote]
Imate sreco in tako je seveda tudi prav. Pri nas glede tega ni usmeritev in se manj preverb in sankcij. Mizijo ljudje pa odhajajo zaradi slabih odnosov znotraj oddelkov. Zal pa je agresija in nespostljiva komunikacija prisotna tudi med samimi vodilnimi. Divjaki.
Kot država bi bili verjetno bolj uspešni, če bi se pri nas sploh zavedali, da v prvi vrsti pridemo v službo delat. Menim, da pri nas manjka profesionalizma in discipline.
Ne toleriram glasnega govorjenja, saj me to moti med delom in se ne morem skoncentrirati, kar pa je že naletelo na negodovanje s strani klepetajočih.
Res, vsi smo različni karakterji, vendar se bi morali vsi zavedati, da smo v prvi vrsti v službi zato, da opravimo svoje delo in da se med tem ne motimo.
Med malico je fajn, da kakšno rečemo, načeloma pa bi se naj delalo.
Motijo me tudi napredovanja po simpatičnosti, namesto po delovni sposobnosti in rezultatih.
Tudi tožarjenje in prenašanje pošte zaposlenih vodilnim z namenom napredovanja me zelo moti. Namesto da bi vodstvo take delavce sankcioniralo, jih še celo nagradi.
Pa osvajanje, pretirano izkazovanje naklonjenosti ni primerno. Za uresničitev takih in drugačnih fantazij so za to namenjeni prostori in delovno mesto ni za to. Za to je čas po službi izven delovnih prostorov.
Pa bolj bi se morali zavedati, da služba ni mesto za sklepanje kakršnih koli prijateljstev. Profesionalni odnos in spoštovanje se izgubita, če sta si dva preveč domača.
Skratka Slovenci, več delat, pa manj negodovat, koliko je dela. V službi smo zato, da delamo. To zavedanje nam manjka.
Pri nas je dovoljeno vse, tudi fizično obračunavanje tolerirajo, da o aroganci, verbalnem nasilju ne izgubljam besed.
Šef je pusy, neodločen, nesposoben prepoznat težavo. Tudi delo nam nalaga kakor se mu trenutno zdi – nesorazmerno, en se utaplja v delu , ko drugi lenarijo…
Dobili novega sodelavca, ki je tretji teden vzrojil in grozil s pretepom pa so ga zgolj prijazno opomnili in sedaj psihira dalje.
Smo del javne uprave, delo terensko. Neprijetno delovno okolje, komunikacija med zaposlenimi strogo kar se tiče dela.
Beda
