ko si star in bolan-potrebuješ radana

Pozdrav,
opisala bom svojo izkušnjo. Oče ima 82 let, postal je precej bolan, nastanjen je v dso. Redno ga obiskujem, večkrat mora tudi v bolnišnico. Opazujem, da je naš sistem pa naj bo bolnica, ipp, ali dso katastrofa.
Iz doma ga zaradi težkega dihanja pošljejo na IPP. Rešilec namesto dopoldne, pride šele ob 19. uri, posledično je v LJ na IPP ob 20,30 uri. Tam se začne kalvarija. Grem za njim z avtom. Do 5. ure zjutraj, ko sem sama omagala, ga niso povohali. Nato še večkrat prosim za pomoč, drugega ne dobiš kot mlade sestrice, ki se zgovarjajo na nadrejene. Ob 5. zjutraj grem domov, pustim ga samega ležati v hodniku. Ob 8. zjutraj pokličem, kao, da dobiva AB, še danes gre kao domov. Domov pa ga pripeljejo ob 21.uri. Dva dni brez hrane.

Od včeraj zvečer je torej v dso. Nekaj mi ni dalo miru in pokličem, ali dobiva AB, ki ga je dobil predpisanega v IPP. Sestra pove, da ga na kartici ni bilo zabeleženega, torej ga ni. Zdravnica ga bo sama napisala, ampak danes je že spet šel dan okrog, ko ga ni dobil. Pomislim, potem je šel zastonj na ipp, če nič ne dobiva. Torej vprašam, pridem, grem jaz v lekarno? Potem spredvidijo, da bodo šle kao one iskat /sestre/.

Kam smo prišli, da moramo vse kontrolirati, in kako je s tistimi, ki nimajo blizu svojcev, ali ne skrbijo zanje? Zvečer grem na obisk, spet kontrolirat ta prekleti antibiotik.
Ko si star in bolan, ti je radan odrešitelj, ne pa da ga linčajo po sodiščih.

Take so moje izkušnje, žal.
Pa lep dan, kljub vsemu.

Kaj točno bi ti želela storiti z očetom?

Res je, kot praviš. Kako grozen konec čaka človeka, o tem nihče ne govori, noče. Pa čaka to vse. Ubogi je vsak star človek, saj mora prenašati bolnišnično zanemarjenje, ki je produkt našega javnega zdravstva. Če bi odšel na zasebno kliniko se mu to ne bi dogajalo, vendar kdo si pa lahko to privošči, za to je potrebno imeti sklenjeno zavarovanje pri posebni Zavarovalnici. Nase zdravstvo je pa tako, kot je. Pri njih si številka, odvisna od usmiljenja, ker pa takoj umreti ne moreš ne glede na bolečine, bi moral imeti vsak pravico do lastne smrti.

Najbrž ji gre zato, da bi oče pravočasno dobil zdravila, kaj praviš??

Najbrž ji gre zato, da bi oče pravočasno dobil zdravila, kaj praviš??
[/quote]

Ne vem, zato vprašam.

Ne vem, zato vprašam.
[/quote]
Upam, da se bo najprej tvojim staršem in potem še tebi zgodilo nekaj podobnega, kot opisuje zgodba! Mogoče boš potem razumela! Ampak močno dvomim, ker se bodo razmere medtem še poslabšale! Piši, ko se bo tvojim bližnjim dogajalo! Našim se že! Pa skušamo tudi z takimi zapisi na spletnih forumih malo predramit javnost, mogoče celo novinarje, da ne bodo vsak dan govorili v medijih samo o politiki in Luki D.

Žal…., kruta resnica…

Skrajni čas, da se zakonsko uredi evtanazija.

Ali pa ce bi za zacetek malo bolje organizirali delo v dso, pa na urgenci… Ce sem prav razumela, je ta gospod potreboval predvsem primerno obravnavo in antibiotik, ne evtanazije?

Upam, da se bo najprej tvojim staršem in potem še tebi zgodilo nekaj podobnega, kot opisuje zgodba! Mogoče boš potem razumela! Ampak močno dvomim, ker se bodo razmere medtem še poslabšale! Piši, ko se bo tvojim bližnjim dogajalo! Našim se že! Pa skušamo tudi z takimi zapisi na spletnih forumih malo predramit javnost, mogoče celo novinarje, da ne bodo vsak dan govorili v medijih samo o politiki in Luki D.
[/quote]

Tvoj prvi zapis na moje vprašanje je tvoja želja, da se meni in potem še mojim bližnjim zgodi nekaj hudega.
Ker se je tebi in zdaj naj se še meni. Ker vprašam vprašanje, ki ti ni všeč?
To, je tvoja prva misel? Prva želja?
S takim zapisom želiš predramiti javnost?