Partner je z bivso partnerko zivel v hisi starsev, imela sta 120 m, eno puncko imata. Lepo hiso imajo. Midva sva skupaj 2 leti, se dobro razumeva, ampak k njemu ne zelim ziveti. Veste tisti obcutek, ko v tebi vse vpije, da tu ne smes ziveti? Tak je moj 6. Cut. Problem je tasca, tast je skoz tiho, ne vem sploh kaj razmislja. Tast je cist podrejen, ona je taglavna. Sladka kot med, narejeno, a oci hladne in surove. Jaz jo ne maram, sva si prevec razlicni. Ona je upokojena uciteljica, naucena vse kontrolirati, tam bi bila jaz kot najemnik. Gredica je ob cesti, i nic drugace, ciprese in okrasno grmicevje je zanjo grdo, na vrtu je sadno drevje. Po tastaro. In tako bi moralo biti, vse dokler je ona v hisi. Jaz pa nisem taka, ne znam se podrejati in bi se hitro usekale. Partner je edinec. Povedala sem mu, da pri njih zivela ne bom. Da greva lahko tudi narazen in da popustila ne bom. Malo je pobuljil, da sem razvajena, da imava tukaj vse urejeno, zakaj bi sla v gradnjo, da je to veliko denarja, da cela ulica zivijo v hisi obe generaciji, pa ni problema itd. Nisem razvajena, a hocem svoj mir. Sem delovna, starsi imajo parcelo, malo ozven LJ, pa nima veze, tam bi lahko zgradila eno hisko, montazko. Kar nekaj lepih prihrankov ze imam, avto je nov, visjega razreda, ga prodam pa si kupim Cliota. Imam dobro sluzbo, ni ga vrag da ne prideva do bajte. Kaj mislite? Kaj je pri vas pretehtalo, da zivite pri tasci? Poznam kar nekaj ljudi, ki zivijo s svojimi starsi ali njegovimi in vsepovsod je bolj tako tako. Babi servis pa ne rabim, itak tasca ne mara otrok, se vnukinjo iz prejsnje partnerjeve veze ne mara prevec, tako da tudi najine otroke ne bi smirglala. Jaz mislim da je tisti notranji glas nekaj , kar ne smemo preslisati.

Poslušaj svoj notranji glas.
Preveč žalostnih zgodb o (včasih povsem nepotrebnem) večgeneracijskem sobivanju poznam.
Veliko jih lahko prebereš tudi tule.
Stoj za svojo samostojnostjo in srečno!

Če ti notranji glas/občutek kriči, da proč od tam, ga le upoštevaj.
Še toliko bolj, če nisi podredljive sorte, kar za takšno narcistično coprnico moraš bit.

S coprnico seveda mislim taščo 😉

Zelo pametno razmišljaš. Kar poslušaj intuicijo!

Ne hodi živet tja.Po tem, kar si napisala, je jasno, da ne bo šlo.

Mene pa čudi, da v vseh teh letih čakaš na dedca in si še zmerom brez bajte?
Pa tako sposobna. Kaj sploh tu sprašuješ, za klike?
To so res lepi denarci, vsak dan par centov še tuki, pa bo.

Kaj pa, ko bi vidva kakšno leto živela skupaj, preden začneš ti načrtovat gradnjo hiše z njim? Pa ne pri tašči.

Jaz ne bi želela živeti niti z mojo “taščo”, pa mi zelo jasno kaže, da me ima rada, da me sprejema, pa tudi sicer je dobričina, res mila ženska. “Tast” je pa na pogled robusten, ampak do mene zaščitniški kot do svoje hčerke.
Z veseljem pridem na obisk za dva, tri dni, poleti, ko je sezona kopanja, tudi za cel teden, to je pa to.
Živeti s starši od enega ali drugega pri nama ne pride v poštev, pa se partner tudi zelo dobro z mojo mamo razume (isto ena taka nežna dušica)…
Izjema bi bila edino, če nihče drug ne bi mogel skrbeti za starša enega ali drugega.
Tako sva odločena oba.

V okoliščinah, kot jih ti opisuješ, pa sploh ne. V nobenem vesolju, pod nobenim pogojem. Če bi partner vztrajal, ga pustim, pa raje tri šihte delam, če je treba, da imam svoj dom, svoj mir, svoj svet, svojo zasebnost, pravico do napak, no, saj razumeš.

Točno to je pisala pred leti. Skopirano.

Če čutiš, da ne bo šlo, res ne bo šlo. Isto sem čutila jaz in sva po letu dni zaključila. Živel je z mamo, on je imel mansardo pri njej, brez svojega vhoda. Kakšne mi je govoril, ko sem mu rekla, da se ne vidim tam živeti in da si želim, da greva na svoje. Da sem razvajena, da ne znam z denarjem in vsega boga. Na koncu me je želel očrniti, kaka da sem 🙂 tipični mamini mazoti

Se strinjam. Še tam, kjer ljudje zelo optimistično štartajo v sobivanje, se pogosto kaj zalomi. Če se že priseliš z odporom, se pa to ne more dobro končat.

Še tole dodajam, začetek skupnega življenja naj bi bil srečen moment za oba partnerja, nek korak naprej v njunem odnosu, veselo pričakovanje skupne prihodnosti,… če ima eden od njiju občutek, da je v to prisiljen, da se ga ne upošteva, da se seli proti lastni volji,… to niso ravno najbolj trdni temelji za vnaprej.

na tvojem mestu ne bi popustila. če tako čutiš, če se s taščo ne razumeš, NITI POD RAZNO ne bi šla tja živet.

v življenju je kje se na vrtu nahaja gredica in ali tam rastejo ciprese ali kaj drugega.

Imam svojo taščo full rada, ma zame je zlata tašča. In tast isto. Rada grem k njima, dostkrat grem tud par dni zaporedoma. Tud onadva prideta k nama. Pa živela z njimi skup ne bi nikol. To tud onadva vesta. Eno so obiski, čist neki druzga pa skup živet.
Enako ne bi hotla s partnerjem živet pri svojih. Pa ima tud on full rad oba in moja starša njega. Človek mora imet tud zasebnost. Npr doma lahk hodva gola po stanovanju če hočva, pri tašči al pri mojih si tega ne bi mogla dovolt. Pa tud mlado pa “staro” ne gre skup, bi slej kot prej kje počl. Tako da ti kr nared kot ti prav tvoj 6.čut.

Imam svojo taščo full rada, ma zame je zlata tašča. In tast isto. Rada grem k njima, dostkrat grem tud par dni zaporedoma. Tud onadva prideta k nama. Pa živela z njimi skup ne bi nikol. To tud onadva vesta. Eno so obiski, čist neki druzga pa skup živet.
Enako ne bi hotla s partnerjem živet pri svojih. Pa ima tud on full rad oba in moja starša njega. Človek mora imet tud zasebnost. Npr doma lahk hodva gola po stanovanju če hočva, pri tašči al pri mojih si tega ne bi mogla dovolt. Pa tud mlado pa “staro” ne gre skup, bi slej kot prej kje počl. Tako da ti kr nared kot ti prav tvoj 6.čut.
[/quote]
Čestitam!
Kdaj si se pa poročila?

Čestitam!
Kdaj si se pa poročila?
[/quote]

Zdej sva še na koruzi, je pa poroka v planu, komi v čist čist začetni fazi 😉

Moja tašča je bila zlata, dokler se nisem tja preselila. Prijazna, dobro sva se razumeli. Po vselitvi je tudi še šlo čisto ok. Po prvem otroku pa se je začelo. Nikoli več. Ga ni denarja, da bi šla nazaj živeti.
Če imaš občutek, da ne it, potem ne it. Je treba kdaj zaupati tudi vase in v svoj “šesti čut”. Če si trenutno še zadovoljna tam kjer si, pač varčuj, da si boš lahko enkrat sezidala hiško zate, po tvojem okusu.

Upam, da bo partner poslušal šesti čut in te čimprej nagnal.