noseča v 5to
Imava 4 otroke… po zadnjem sem se odločila za sterilizacijo!!!
Menstruacije še nisem dobila, sin je star 1 leto, polno dojim… Pa me je nekaj špikalo pa napihnjena pa prsi boleče! Pa saj ne morem biti noseča no??? Pa pa le grem po test in šok, +! Noseča 16 tednov, prepozno za splav!
Ok, bomo imeli… sem se sprijaznila! Zadnje čase pa se vsak dan bolj zavedam, da psihično nisem sposobna poskrbeti za še enega otroka! Pri zadnjem sem imela (še imam) poporodno depresijo in resnično me je strah da nebi sfolgala še enega dojenčka, da bi me “odpeljali” da bi si/mu kaj naredila.
Razmišljam o posvojitvi? A ima kdo izkušnje s tem? Mogoče kakšen nasvet?
sem ravno slišala za primer posvojitve v našem mestu. mamica se je čutila premlada za otroka (dijakinja) in je dala otroka v posvojitev.
dobil ga je par, ki se je 10 let trudil zanosit in so presrečni. ker je verjetnost, da lahko posvojiš dojenčka iz domačega okoliša skoraj nula. do česa takega pride enkrat na par let.
najprej se pogovori z možem. kot oče se mora tudi on odpovedat otroku in vprašanje, če je tega sposoben ali voljen
nato pa pojdi k psihologu ali pa terapevtu in se pogovori o zadevi.
Dojim cca 5x na dan – po vsakem obroku, ponoči na vsako uro ali več!
[/quote]
sploh ne dvomim v to, da dosti dojiš. ampak v trenutku, ko otrok začne dobivat še drugo hrano poleg dojenega mleka, to ni več polno dojenje
za polno dojenje velja obdobje, ko otrok ne dobiva nobene druge hrane, kot zgolj materino mleko. brez dodajanja adaptiranega mleka. še za lastno načrpano mleko nisem ziher, ali se šteje poleg.
sploh ne dvomim v to, da dosti dojiš. ampak v trenutku, ko otrok začne dobivat še drugo hrano poleg dojenega mleka, to ni več polno dojenje
za polno dojenje velja obdobje, ko otrok ne dobiva nobene druge hrane, kot zgolj materino mleko. brez dodajanja adaptiranega mleka. še za lastno načrpano mleko nisem ziher, ali se šteje poleg.
[/quote]
Pa kaj je zdaj to sploh važno no??? dobro, ne dojim polno… pač dojim! Otrok je tudi gosto hrano a bo ok?
Pa kaj je zdaj to sploh važno no??? dobro, ne dojim polno… pač dojim! Otrok je tudi gosto hrano a bo ok?
[/quote]
ker se dojenje kot kontracepcija smatra samo dokler res polno dojiš in ničesar ne dodajaš.
pa še takrat je to skrajno nezanesljiv način preprečevanja zanositve. KT res ne smeš jemati, ampak imaš pa na voljo kar nekaj drugih načinov….
sicer stara tema, ampak mogoče ti pa lahko kaj pomaga https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=5698859
S terapijo si zadovoljna, se ti zdi, da ti kaj pomaga?
Kaj se tebi zdi, da bi se moralo v tvojem življenju zgoditi, da bi ti bilo lažje? Očitno to ni še en otrok, očitno je bil že četrti pretiravanje (čigava želja je bila to, je bil načrtovan, kakšen odnos imata in sta imela z možem?). Kaj pravi mož? Kako imate urejeno življenje? Imaš pomoč, imaš tudi kako minuto zase, lahko uživaš v družbi otrok ali je eno samo garanje?
Posvojitev je na papirju super opcija, ampak ne v naši dolini šentflorjanski. Računaj na to, da bi se v tem primeru zaradi šikaniranja in obsojanja okolice 99-procentno morali preseliti čim dlje proč. Pa tudi psihično je to ogromen zalogaj.
Z možem imava super odnos, je odličen partner in oče.
Želela sva 3 otroke, 4 ti ni bil po planu pa OK… imamo ga radi in si ne predstavljamo življenja brez njega, ker je res pravi sonček! Na žalost poporodna depresija, nisem si je sama izbrala, nisem je želela. Se borim, uspešno, vsak dan je lažje, zdaj ko mali hodi se mi zdi da sem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} boljše! AMPAK, komaj čakam da grem v službo, da se bom počutila koristno. Porodniška me ubija, biti samo mama mi je grozno in resnično nisem pripravljena še 1x čez vse to! Pa tudi finančno, prostorsko… ne ne, ne morem imeti tega otroka!
Svojega otroka bi dala v posvojitev? Ne morem verjet, če bi bila dijakinja, bi se razumela, vendar sedaj? Kaj, če bo ta otrok prišel v družino, kjer ne bodo lepo skrbeli zanj, bo trpel, bo iskal svojo pravo družino? Mu boš sposobna povedati, da si se mu odrekla, da ga nisi hotela? Boš lahko mirno zaspala po noči?
Pri nas je otroški dodatek za velike družine še toliko večji in res ni težav, tudi sama imam 5 otrok in če bi se še enkrat odločala, bi se isto odločila, čeprav peti ni bil načrtovan, sem ga pa sedaj neizmerno vesela.
Svojega otroka bi dala v posvojitev? Ne morem verjet, če bi bila dijakinja, bi se razumela, vendar sedaj? Kaj, če bo ta otrok prišel v družino, kjer ne bodo lepo skrbeli zanj, bo trpel, bo iskal svojo pravo družino? Mu boš sposobna povedati, da si se mu odrekla, da ga nisi hotela? Boš lahko mirno zaspala po noči?
Pri nas je otroški dodatek za velike družine še toliko večji in res ni težav, tudi sama imam 5 otrok in če bi se še enkrat odločala, bi se isto odločila, čeprav peti ni bil načrtovan, sem ga pa sedaj neizmerno vesela.
[/quote]
Ne čutim se sposobne poskrbeti za tega otroka! Bojim se da bi se depresija poslabšala, da bi me odpeljalo… Žal! Vem da bi bilo za tega otroke bolje, če ga dobi par, ki si otrok želi in jih biološko ne more imeti.
Poznaš društvo Deteljica? Oni sicer podpirajo posvojitelje, enkrat sem se imela priložnost pogovarjati z Viktorijo Bevc, ki je predsednica društva, in je fajn oseba. Kaj pa, če pokličeš tja, prosiš za pogovor, posvet? Društvo vključuje tudi rejniške družine.
Nudijo tudi oz. predvsem psihično oporo in pripravo, ne mislit, da gre samo za pomoč pri sami logistiki posvojitev. Mogoče bi ti lahko tam kdo pomagal razčistiti katero od tvojih dilem.
Ne čutim se sposobne poskrbeti za tega otroka! Bojim se da bi se depresija poslabšala, da bi me odpeljalo… Žal! Vem da bi bilo za tega otroke bolje, če ga dobi par, ki si otrok želi in jih biološko ne more imeti.
[/quote]
ne se ozirat na te licemerce.
posvojeni otroci so vsi močno zaželeni, vsi pari, ki gredo v postopek posvojitve gredo skozi cel kup rešet od psihologov do svetovalcev dalje, to so zares ZAŽELENI otroci. ne poslušat takih, ki tumbajo, kako bodo grdo skrbeli zanj.
je pa to reala, s katero se boš tudi morala soočit. da te bo cel kup ljudi, ki pojma nimajo o tebi in o tem, kaj ti preživljaš obsojalo.
ne se ozirat na te licemerce.
posvojeni otroci so vsi močno zaželeni, vsi pari, ki gredo v postopek posvojitve gredo skozi cel kup rešet od psihologov do svetovalcev dalje, to so zares ZAŽELENI otroci. ne poslušat takih, ki tumbajo, kako bodo grdo skrbeli zanj.
je pa to reala, s katero se boš tudi morala soočit. da te bo cel kup ljudi, ki pojma nimajo o tebi in o tem, kaj ti preživljaš obsojalo.
[/quote]
To vem, zato tudi razmišljam o tej opciji! Če nebi bila 103950{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prepričana da bo otroku tako bolje, o tem sploh nebi razmišljala! Da se razume, še vedno ga imam rada, še vedno mi ni useeno in resnično mu (al pa ji) želim samo najboljše!
Oh, tudi to mi je kristalno jasno! Ljudje imajo itak tak nesramne gobce, ne glede na to kaj narediš!
Sem oddala en post z linkom, pa ga mora kao odobriti moderator … bomo videli.
Obstaja društvo posvojiteljev in rejnikov Deteljica. Enkrat sem se pogovarjala s predsednico, gospo Bevc. Mogoče ti lahko tam pomagajo s pogovorom, nasvetom, ali vsaj, na koga se obrnit. Sicer delajo z “drugo stranjo”, ampak logika mi pravi, da mi morali kaj vedeti tudi o tistih, ki otroka dajo v posvojitev oziroma razmišljajo o tem.