Vprasanje:
Vajin Prvi otrok, nekomu vnuk/vnukinja
Koliko ste dovolili tascam/starsem da so se vmesavali v vajine zacetne korake starsevstva? V smislu – da so otroka prevec certali,vlacili po rokah,,zvecer pa ste potem vi imeli problem, ker ni hotel zaspat drugace kot na rokah ali pa bit skoz na rokah.
Kako ste tascam/starsem ze v zacetku postavili meje?
Malo me zanimajo izkusnje na tem podrocju pri ostalih mladih starsih

Pa kaj so cel dan pri vas?
Mi smo jih jih dali v roke, ko so prišli na obisk, pa še to ponavadi ne za cel čas obiska, obiski pa tudi niso bili vsak dan.

Moji starški so približno uro vožnje oddaljeni od nas, tako, da v tem obdobju nismo bili tako pogosto skupaj, pa še v službo sta še takrat hodila.
Tast in tašča sta bila vstran 15 min vožnje z avtom. Ker sta se še takrat ukvarjala s kmetijstvom, k nam nista pogosto hodila, ko pa smo mo prišli na obisk, pa tudi nista ravno pretiravala z ukvarjanjem z otroki.

No ali pa kaksni podobni primeri, kjer so hotli bit starsi/tasce pametne za nekaj, kaj se vam sploh ni zdelo primerno.
Zanima me kdaj in kje ter na kaksen nacin ste postavili potem neke meje?

Se je redko zgodilo. Če je bil nasvet pameten, sem ga z veseljem upoštevala, če pa ne, pa eno uho notri in drugo ven. Prijazno pokimaš in narediš po svoje.

So tebe uspešno vzgojili tvoji starši?
So partnerja uspešno vzgojili njegovi starši?

Potem tako zelo zgrešeno res ne delajo.

So tebe uspešno vzgojili tvoji starši?
So partnerja uspešno vzgojili njegovi starši?

Potem tako zelo zgrešeno res ne delajo.
[/quote]

ja ma od takrat je 35 let mimo, vmes so se postarali in vsi vemo, kako je z ljudmi 70ih let …. Trmarijo po svoje in dolocenih stvari pac vec ne razumejo. Meni ni resitev, da bi se kregala, na zivce pa mi gredo obiski in vlacenje dojencka po rokah gor pa dol….in te potem ignorirajo ko kaj reces…

jaz sem otroka cartala dosti, je pa vedno zvečer najkasneje ob devetih spala in je spala do jutra.
s cartanjem otroka ne razcartaš.
dojenčkasto obdobje je bilo eno najlepših in najlažjih obdobij za mene kot starša, kljub partnerskim problemom. ko so kolike minile, sploh ne vem, da je kaj jokala.
popoldne jo je bilo treba dosti več cartat kot dopoldne, to je bila klasika.

ja ma od takrat je 35 let mimo, vmes so se postarali in vsi vemo, kako je z ljudmi 70ih let …. Trmarijo po svoje in dolocenih stvari pac vec ne razumejo. Meni ni resitev, da bi se kregala, na zivce pa mi gredo obiski in vlacenje dojencka po rokah gor pa dol….in te potem ignorirajo ko kaj reces…
[/quote]

Dojenčkom so pred 100 leti in jim bodo še po 100 letih prijala prav ista dejanja.

ja ma od takrat je 35 let mimo, vmes so se postarali in vsi vemo, kako je z ljudmi 70ih let …. Trmarijo po svoje in dolocenih stvari pac vec ne razumejo. Meni ni resitev, da bi se kregala, na zivce pa mi gredo obiski in vlacenje dojencka po rokah gor pa dol….in te potem ignorirajo ko kaj reces…
[/quote]
tebi gresta na živce tast in tašča
to je glavni razlog
skuliraj se, pa bo dete tudi brez problema zaspalo zvečer. od tega, da ga tašča carta, otroku res ne bo hudega ali se škoda delala.

Dojenčkom so pred 100 leti in jim bodo še po 100 letih prijala prav ista dejanja.
[/quote]

Ma je brezveze da sploh odgovarjas, ker sploh ne razumes kaj sem vprasala. Starsi nas nikol niso tok certali, kot potem svoje vnuke. Saj niso imeli casa. Zdaj imajo cajt in bi delali po svoje.

Od kdaj se pa dojenčke da preveč crtljati?

Otrok ni nikoli preveč na rokah!

Zaradi pomanjkanja fizičnega stika s človekom pa lahko imajo resne posledice, to pa ja.

tebi gresta na živce tast in tašča
to je glavni razlog
skuliraj se, pa bo dete tudi brez problema zaspalo zvečer. od tega, da ga tašča carta, otroku res ne bo hudega ali se škoda delala.
[/quote]

do zdaj mi nista sla….je pa res, da mi zdaj ni ok ker imam jaz zvecer problem. Ker mi tamali ne spi, hoce bit po rokah zato ker je pol dneva pri tasci po rokah. Ali pa moji mami, saj je isti smorn.

Ma je brezveze da sploh odgovarjas, ker sploh ne razumes kaj sem vprasala. Starsi nas nikol niso tok certali, kot potem svoje vnuke. Saj niso imeli casa. Zdaj imajo cajt in bi delali po svoje.
[/quote]

Seveda razumem, kaj si vprašala.
In še vedno mislim enako, dojenčkom cartanja ni nikoli preveč in nikoli ne vpliva slabo.

Neka nesamozavest je pri avtorici. .
Zdaj si mati. Torej..
Brez panike, nihče ti nič noče. Absolutno bodo vnuka vsi certali, ga pestovali..
To pomeni morda po obroku, da zaspi, ko zaspi pa v posteljico. Nima kaj spati po rokah. Ti pa z njim spat.
Kar je tu problem je le odločno povedati, da ni nobenega problema, če so zdravi!!!!
Vem, veliko mam in babic se čutijo pomembne s svojimi pridigami. Kar se vama zdi pametno od tega sprejmita, kar pa ne pa presliši.
Vedi, da bo babica vedno v otrokovem življenju, rabila boš varstvo, pomisli v naprej…
Ker smo ranljive po porodu se nam zdi, da smo neuporabne, ampak to je trenutno stanje.
Kar pogumno in odločno, poveš, zdaj ni lačen, zdaj gre spat, ga ne zebe, ni naspan,…
Jaz sem svoji tašči neizmerno hvaležna, saj je po porodu prišla, za urco, pomila, polikala, odpeljala hči v vrtec,..res mi je bila v pomoč in je kot moja najboljša prijateljica.
Najboljše kar sem storila je bilo to, da sem prvi mesec z dojenčkom podnevi eno rundo odspala. Če ne spiš se vlečejo dnevi in noči in enkrat poči. Takrat se zlomiš.
Vemo pa da zvečer dojenčki težko zaspijo, .To nima veze o pestovanju..
To bo treba preživet. Meni je kasneje pomagalo le še to, da sem jo dala v culo in z njo odšla na sprehod. Tako se je končalo večerno dretje in neskončne ure joka.
Naspana mati! Zapomni si! To reši veliko težav.

Meni tast in tašča v osnovi ne gresta na jetra. Res pa je, da mi gre na jetra, če otroka hočeta hranit s traparijami, ki mu zdravstveno škodijo, če tast zraven kadi in če nama pred otrokom zbijata avtoriteto. Vsako od tega sta storila točno enkrat, ker smo se po prvem opozorilu in prošnji, ki ni bila upoštevana, oblekli in šli oz. prosili, če lahko odideta onadva. Ja, pa skoz lest v otroka tudi nisem več dovolila cel vikend, potem ko sem ga parkrat dva, tri dni potem nazaj naštelavala in ponoči ne spala.
Vsakič je bilo kak teden dolgega nosu, ki mene ni ganil. Pol smo se pa delali, kota da nič ni bilo. Res pa je, da je mož skozi stal za mano oz. se skregal, če je bilo treba. Z mojimi sem že jaz uredila.
Zdaj imava 50 let in odrasle otroke in ostarele starše za katere skrbiva. Meje, ki sva jih postavila TAKOJ, pa še zdaj stojijo.

do zdaj mi nista sla….je pa res, da mi zdaj ni ok ker imam jaz zvecer problem. Ker mi tamali ne spi, hoce bit po rokah zato ker je pol dneva pri tasci po rokah. Ali pa moji mami, saj je isti smorn.
[/quote]
koliko je dete staro?
je neverjetno, kako se odnos do tašče spremeni z rojstvom otroka. meni je šla prva dva tedna po porodu blazno na živce, pa sploh ni bilo razloga za to.
potem sem se skulirala.

Tole ni ravno res. Isto je bilo pri naših za opazit (ne samo pri mojem, tudi v žlahti), da so bili otroci zvečer razdraženi, če so jih čez dan obiski preveč po rokah vlačili.

Ne pravim, da tašča ne sme vnuka pestovat, seveda ne. Sem pa skrajno alergična na to, da čisto majhni dojenčki na kakšnih familiarnih srečanjih krožijo okrog mize, ker ga morajo vsi za 5 minut držat v rokah. Ta otrok zvečer definitivno ne bo spal. Tako serijsko pestovanje mu ni v korist. To ni cartljanje, ki bi malemu dojenčku prijalo, ker potrebuje fizični stik z mamo in očetom, ne s 15 različnimi ljudmi v dveh urah.

Hvala ti za tale odgovor….verjetno sem to potrebovala, da mi nekdo dvigne samozavest. Res je, sit otrok nima kaj bit po rokah in to mi gre na zivce, obenem pa ne znam bit dovolj pogumna oz. Odlocna in to povedat

do zdaj mi nista sla….je pa res, da mi zdaj ni ok ker imam jaz zvecer problem. Ker mi tamali ne spi, hoce bit po rokah zato ker je pol dneva pri tasci po rokah. Ali pa moji mami, saj je isti smorn.
[/quote]
Otrok mora biti na rokah!
To je za njegov razvoj zelo pomembno!

Stik kože med uspavanjem ima za otroka zelo pomembno umiritveno funkcijo, saj mu daje občutek varnosti.

Otrok hoče bit na rokah zato, ker ima naravni nagon in željo po telesnem kontaktu. Tega mu ne odrekaj preveč, ker boš s tem naredila absolutno več škode kot s crkljanjem. Normalno, da vsak dojenček raje zaspi v naročju. Saj je človek, ne robot. Saj tudi ti raje zaspiš v moževem objemu kot sama v postelji. Je tako? Niso nič stari starši krivi, ampak kar mati narava, ki nas je take ustvarila. Če ga nočeš prenašat ure in ure gor in dol da zaspi, kar te seveda razumem, pa tako: pod majico na svojo kožo si daj tetra plenico ali brisačo za kako uro ali več, razgrni jo na posteljico pod otrokovo vzglavje, ter ga lepo zavitega v odejico položi nanjo. Ker bo imela vonj po tebi, ki ga otrok dobro pozna, se bo bolje počutil in raje zaspal “sam”.

Tole ni ravno res. Isto je bilo pri naših za opazit (ne samo pri mojem, tudi v žlahti), da so bili otroci zvečer razdraženi, če so jih čez dan obiski preveč po rokah vlačili.

Ne pravim, da tašča ne sme vnuka pestovat, seveda ne. Sem pa skrajno alergična na to, da čisto majhni dojenčki na kakšnih familiarnih srečanjih krožijo okrog mize, ker ga morajo vsi za 5 minut držat v rokah. Ta otrok zvečer definitivno ne bo spal. Tako serijsko pestovanje mu ni v korist. To ni cartljanje, ki bi malemu dojenčku prijalo, ker potrebuje fizični stik z mamo in očetom, ne s 15 različnimi ljudmi v dveh urah.
[/quote]

no, to je res, moja beba je po 1 uri takega premetavanja glasno oznanila, da ima vsega poln kufer in pol sem jo lahko imela na rokah samo še jaz. pa se je umirila v sekundi dvajset, ko sem jo jaz prijela v roke.

nikoli pa ni bilo težav, če je bila pri tašči recimo celo dopoldne, ko sem šla kam v šoping ali nabavo in jo je tašča pač celo dopoldne cartala in ji je spala v naročju dve uri in sta bili obe blaženi ko bubici.

Hvala ti za tale odgovor….verjetno sem to potrebovala, da mi nekdo dvigne samozavest. Res je, sit otrok nima kaj bit po rokah in to mi gre na zivce, obenem pa ne znam bit dovolj pogumna oz. Odlocna in to povedat
[/quote]

Pa ti v zapisu, ki si ga citirala, vidiš tisto nepomembno drobno podrobnost, da je otroka uspavala tako, da ga je imela v svojem naročju?

Jaz sem stars in tu se stvar konca. Oni so odlocali o svojih otrocih. Jaz o svojih. Nic vlacenja po rokah. Otroka na talno blazino in naj se tam zabavajo z njim, ce jim pase. Ce rabijo strokovne clanke na temo kako pomembno je, da ni otrok nonstop po rokah, jih najdes na internetu. Sej v fazi dojencka ni bil tak problem. Vzames iz rok, pa je. Vecji zur je bil kasneje dopovedovat, da se otroku, ki zine, da nekaj ne bo jedel, NE gre skuhat nekaj drugega. Da se ne je sladkarij PRED kosilom. Da se med kosilom ne spije cel liter soka. Da, ko mati rece ne, je to ne, nima veze ali bi stari starsi raje popustili. Ampak smo tudi to resili s pogovorom. Ko se enkrat dojeli, da midva misliva resno, se je situacija izboljsala za vse. Pri naslednjih otrocih pa ni bilo vec tezav, le prvorojenec je bil bojno polje za avtoriteto. Sprejeti so morali, da svojemu vnuku niso starsi, marvec stari starsi.

Tole ni ravno res. Isto je bilo pri naših za opazit (ne samo pri mojem, tudi v žlahti), da so bili otroci zvečer razdraženi, če so jih čez dan obiski preveč po rokah vlačili.

Ne pravim, da tašča ne sme vnuka pestovat, seveda ne. Sem pa skrajno alergična na to, da čisto majhni dojenčki na kakšnih familiarnih srečanjih krožijo okrog mize, ker ga morajo vsi za 5 minut držat v rokah. Ta otrok zvečer definitivno ne bo spal. Tako serijsko pestovanje mu ni v korist. To ni cartljanje, ki bi malemu dojenčku prijalo, ker potrebuje fizični stik z mamo in očetom, ne s 15 različnimi ljudmi v dveh urah.
[/quote]

Seveda je otrok razdražen, če se mu preveč dogaja.

A avtorica teme piše o tem, ampak da jo moti, da je otrok spremenil uspavalno rutino in po novem ne želi zaspati sam.
In to pripisuje (predvsem) temu, da ga stari starši čez dan crtljajo, ne pa temu, da je potreba po stiku s staršem pri uspavanju čisto normalen razvojni korak tudi pri dojenčkih, ki v prvih tednih ‘znajo’ sami zaspati.