Poznam nekaj 20+ letnikov, ki so se po srednji šoli zaposlili. Hodijo torej v službo, živijo pa doma. Praviloma imajo novejši avto, vreden 10 tisoč ali več. Kako je s prispevanjem za stroške doma, ne vem.
Zanimivo, da nihče od njih ne razmišlja o tem, da bi šel živet na svoje. Starši pravijo, da zakaj pa bi, saj je hiša dovolj velika, je dovolj prostora za vse, mami ni problem kuhati za vse itd. In da lastnega otroka ne mislijo poditi od doma.

Kaj pa vi menite o tem? Naj bi fant, ki je starejši od 20 let, že zaposlen, sam pri sebi začutil željo po tem, da bi šel na svoje? Ali je to prezgodaj? Vaše mnenje?

Nekateri niso sposobni biti samostojni, predvsem pa je vzrok prenizka plača.

Avtorja predvsem skrbi vrednost avta teh 20+ letnikov…

Mislim, da je jasno, da si po nekaj letih dela ne moreš ravno privoščiti nakupa ali daljšega najema stanovanja. Še posebej to velja, če nimaš zaposlitve za nedoločen čas.
Si pa zagotovo že lahko prislužiš dovolj za kak avto…

Prava katastrofa avtorše, ne? Je bolje živet v neki luknji kot večno samaske čudakinje in travmirat, so od hudiča samostojne in več vredne, veš? 😅 Do konca ste zblojeni, vam ni več pomoči.

Naš standard tega omogoča. Osebno se meni zdi tudi neumnost, da bi zapravil pol plače plačo za najemnino in stroške, doma pa prazno. Tudi meni so rekli, naj ostanem doma in šparam za svoje stanovanje. Zakaj bi plačevala za najem v neki luknji? Ko sem spoznala fanta, sva pa šla na svoje, seveda. Pa sem imela že 25 let. Sicer vmes na faksu, ampak vseeno. Če so odnosi okej, se mi s tem ne zdi čisto nič narobe. Za samostojno življenje bo še celo življenje.
Pred leti je bilo v Nemčiji recimo tako, da je mladim občina odstopila prazna stanovanja za nek minimalni pavšal. Ne socialcem, vsem, tudi tistim z lepimi plačami. ne družinam, tudi samskim. Potem pa ne rečem. Potem je pa lahko it od doma. Čeprav tudi pri njih zdaj tega najbrž več ni.
Tako da ko primerjamo države, je treba tudi primerjat pogoje za mlade in zakaj se nekateri lahko osmosvojijo prej kot drugi.

Zakaj bi morali dajat za najemnino, če lahko ta denar prišparajo za nakup stanovanja?

Zato ker je to izmišljeni standard večno samskih čudakinj, ki sicer niso za nikamor, se pa s tem tolčejo po prsih, da so več vredne. 😅

Moje mnenje je pristransko, predvsem zaradi lastne izkušnje;
Jaz ne vidim razlogov za odselitev na svoje, če zadeve med vsemi (zdaj odraslimi) dobro delujejo.
V smislu da ima vsak dovolj prostora, da se nihče ne počuti izkoriščan (in tudi v resnici ni), da imajo vsi dovolj svobode in da si ustrezno pomagajo in drug drugega ne omejujejo.

Želja da bi šel na svoje… redko pride tako zgodaj. Mislim pa, da je ta želja toliko močnejša, kolikor bolj se mladega človeka doma omejuje.

Te stvari je kar za razmislit.
Moja želja včasih je bila taka: da bi kaj našparala denarja in potem skupaj s partnerjem kupila svoje stanovanje.
No zdaj imam sicer že 10 let službo, prišparala sem res precej denarja. Partnerja nimam in kot kaže ga nikoli ne bom imela. Tako, da skupnega nakupa ne bo. In to kar bom kupila bo tudi bolj uborno, daleč od mojih želja, ker toliko žal nisem prišparala, da bi kupila kaj takega fajnega po svojih željah.
Ko razmišljam za nazaj bi bilo bolj pametno, da bi šla od doma že zdavnaj. Nekako vsi gledajo name z viška v stilu, da sem luzerka, ker še kar doma živim in mi mečejo naprej hotel mama (tako mimogrede: mama ima 300€ penzije, jaz pa plače parkrat toliko, ampak seveda, mislijo, da živim od njenega keša). Tudi lastna mama name gleda z viška v stilu, da sem luzerka, ker si nisem zgradila svoje hiše.
Tako, da, če pogledam nazaj, bi se morala že davno odseliti. Privarčevala ne bi nič, ker bi šlo vse za najemnino, bi pa imela mirne živce.
Aja, zdaj se sicer res selim, ampak v najem.

Zakaj pa misliš gospodična, da nikoli ne boš imela partnerja?

Zakaj pa misliš gospodična, da nikoli ne boš imela partnerja?
[/quote]

Jaz že dolgo nisem več gospodična :).
Zakaj mislim, da ne bom imela partnerja? Ker sem prestara. Če mi do sedaj ni uspelo, težko verjamem, da mi bo sploh kdaj. V bistvu ne verjamem več v to.
Mi je pa zelo žal, da nisem ob prvi priliki spokala od doma in živela v najemu. MOgoče res ne bi nič našparala, bi pa imela bolj mirno življenje, mogoče bi lažje našla partnerja.

Pa ne smes kar tako vrzt pusko v koruzo. Koliko si pa mlada?

Nisem več mlada, žal. Žal zato, ker sem fejst zafurala svoje življenje (napačen študij, napačna služba, napačna odločitev, da se nisem že davno davno odselila od doma …). V glavnem ne nisem več mlada, v življenju pa nisem še nič dosegla, niti tega ne, da bi se od doma odselila.
Zdaj se v kratkem selim, upam, da mi bo to vrnilo nekaj energije oz. vem, da mi jo bo. Da se bom vsaj kot odrasla počutila, čeprav v neki luknji v najemu.

Nisem več mlada, žal. Žal zato, ker sem fejst zafurala svoje življenje (napačen študij, napačna služba, napačna odločitev, da se nisem že davno davno odselila od doma …). V glavnem ne nisem več mlada, v življenju pa nisem še nič dosegla, niti tega ne, da bi se od doma odselila.
Zdaj se v kratkem selim, upam, da mi bo to vrnilo nekaj energije oz. vem, da mi jo bo. Da se bom vsaj kot odrasla počutila, čeprav v neki luknji v najemu.
[/quote]

Cool bi bilo, ce bi se mi oglasila na email, imel bi kaj povedat na to temo. [email protected]

Luzerka? Malo čudna etiketa za odnos mama – hči.

Ah dej no, res ne vem zakaj bi vsak takoj ko se zaposli moral it od doma? Če doma vse štima, je bp še par let lahk doma. Sploh pa če je še sam. A ni boljš da je doma pa špara? Mogoče mu uspe kdaj prit do svoje nepremičnine, al da vlogo za neprofitno stanovanje al to za mlade in čaka da ga dobi, vmes pa špara za opremo.

Naš 23 letnik je že na svojem, po svoji želji. Ima službo, avto in mir:)))
Stanovanje je kupil sam.

Jaz že dolgo nisem več gospodična :).
Zakaj mislim, da ne bom imela partnerja? Ker sem prestara. Če mi do sedaj ni uspelo, težko verjamem, da mi bo sploh kdaj. V bistvu ne verjamem več v to.
Mi je pa zelo žal, da nisem ob prvi priliki spokala od doma in živela v najemu. MOgoče res ne bi nič našparala, bi pa imela bolj mirno življenje, mogoče bi lažje našla partnerja.
[/quote]

Tvoj osnovni problem je, da si črnogleda in nesamozavestna. To svojo lastnost boš nesla s seboj v najemniško luknjo.

A si ti pismeno??? Ko bi se vsaj 1x zgodilo, da bi ti zblojeno in tupo kot kamen odgovorilo na vprašanje! Ampak ne. Ti si v svojih bolnih možganih sprogramirano tako, da v vsaki temi privlečeš na plano te svoje zmešane babe.
Glej, ti nepismeno gobezdalo: v tej temi je govora o nečem drugem, ne o tvojih večnih drkarijah na zmešane samske babje riti. Odgovori na kurčevo vprašanje ali pa bodi tiho.

A si ti pismeno??? Ko bi se vsaj 1x zgodilo, da bi ti zblojeno in tupo kot kamen odgovorilo na vprašanje! Ampak ne. Ti si v svojih bolnih možganih sprogramirano tako, da v vsaki temi privlečeš na plano te svoje zmešane babe.
Glej, ti nepismeno gobezdalo: v tej temi je govora o nečem drugem, ne o tvojih večnih drkarijah na zmešane samske babje riti. Odgovori na kurčevo vprašanje ali pa bodi tiho.
[/quote]

Jasno, da mora pametovat na to temo, če je pa 55+ in še zmer pr tastarih.

Da odgovorim, tako da ne bom čisto off topic. Zakaj pa ne bi mladi ostali doma, če jim je luštno in jih nihče ne podi od doma? Poznam primere, ko so stari skoraj 30, pa jim še na misel ne pride, da bi šli kam drugam! Čez “mama hotel” ga pač ni. Sploh, če mama kuha, pospravlja, lika, kupuje vso špecerijo v trgovini in plačuje vse položnice, skoraj 30-letno dete pa ne migne od mize, popoldan in ob vikendih igra igrice na kompjuterju, hodi sicer v službo, ima nobel avto, zasluži že več kot mami, ne prispeva pa nič in živi kot kralh v palači.

Zdaj pa odgovorite, mamice novodobnih sončkov: zakaj bi pa šli na svoje?

Nikakor ne razumem, zakaj imate nekateri tako v nosu to, da več generacij živi pod isto streho. Zakaj pa ne, če se vsi razumejo in jim tako ustreza? Včasih so cele družine, po tri generacije, pa še kako prababico so imeli nekje v gugalnem stolu, živele pod isto streho, skupaj delali in vzdrževali posestvo. Danes pa bognedaj, da kdo od otrok ostane doma. A samo to, da se nekdo odseli, je za vas merilo za samostojnost? A če si uredi stanovanje doma, hodi v službo, preživlja sebe in družino, v večini primerov še staršem kaj pomaga, predvsem pri vzdrževanju hiše, še vedno ni samostojen, ker ne plačuje vrtoglave najemnine za eno luknjo nekje v blokovskem naselju? Zame je samostojen nekdo, ki se sam preživlja in ima urejeno življenje, je sposoben odgovornosti, ki v vsaki situaciji ravna premišljeno, zna načrtovati prihodnost. Pa čisto vseeno, ali se je odselil čimdlje od staršev, ali pa živi z njimi v isti hiši.

Če je za princa Williama in Harryja dobra bajta od babice in skupna streha z atejem in mačeho, pol niso otroci, ki kljub službi še živijo doma, nobeni luzerji.

Hči se je pri 25 letih odselila od doma. S fantom, kasnejšim možem sta šla živet v svoje stanovanje. Sin je šel od doma pri 23 letih. Oba sta pri teh letih imela svoj dohodek, en plačo, drug štipendijo.