ali je psiohterapevtsko zdravljenje zabeleženo v kartonu in ali je težava za iskanje službe – zdr. pregled pred zaposlitvijo

Če greš samoplačniško in zdravniku tega ne omenjaš, ni zabeleženo nikjer. Če je težava za iskanje službe, je pa odvisno, za kakšno težavo gre in za kakšno službo gre. Če imaš ti panične napade v trgovskem centru, lahko mirno delaš kot tajnica v pisarni, ne moreš pa kot trgovka v trgovskem centru. Če te je strah letenja z letalom, lahko komot delaš v vtrcu, ne moreš pa biti stevardesa. Če te je groza višine, lahko mirno delaš kot odvetnik, ne moreš pa postavljati strešnikov na strehi.

Je zabeleženo.

Odvisno od zdravnika na medicini dela in vrste dela. Na službe z nočno kar pozabi npr. Vsekakor je za službo bolje, če nimaš zabeleženo. Če pa že, prosi, naj ti da psihiater potrdilo ali kaj podobnega, da lahko delaš karkoli že. Na žalost je ovira. Osebna izkušnja.

Lahko zaupaš, za kakšno delovno mesto je šlo, pri čem te je anksioznost v kartoteki ovirala. Ali pri tebi ni šlo za anksioznost, le v psihoterapijo so se zapičili?

Zanima me z druge strani – kakšna je možnost invalidske upokojitve zaradi zares hude anksioznosti s paničnimi napadi, socialno fobijo ipd.

Delodajalec ali bodoči delodajalec po zakonu NE SME imeti vpogleda v tvojo zdravstveno kartoteko.

Anksioznost kar tukaj na forumu odpravljamo, ker na neviden način smo vsi povezani med sabo, navkljub temu, da se ne vidimo trenutno še…

Zdaj mi jo pa še hočete vzeti, anksioznost – ko sem si jo komaj pridelala?! 😜

Zdaj mi jo pa še hočete vzeti, anksioznost – ko sem si jo komaj pridelala?! 😜
[/quote]

Tole pisanje na forumu zna biti izredno psihoterapevtsko, ker ste anonimni in lahko date iz sebe stvari, ki niso v redu, ali pa karkoli. Lahko odprete temo, kar vas zanima, ni da ni…
Pa predstavljajte si, da smo vsi v nekem skupnem prostoru, kjer se med sabo pogovarjamo.

Tole pisanje na forumu zna biti izredno psihoterapevtsko, ker ste anonimni in lahko date iz sebe stvari, ki niso v redu, ali pa karkoli. Lahko odprete temo, kar vas zanima, ni da ni…
Pa predstavljajte si, da smo vsi v nekem skupnem prostoru, kjer se med sabo pogovarjamo.
[/quote]

Mogoče bom pa res….
…ob priliki.
Ravno sem prebrala Na tesnobi od Damjane Bakarič; že dolgo sem jo imela namen, zdaj, ko sem na bolniški, sem si končno vzela čas.
Carica je, res!! Da ji je uspelo brez kemije, samo z močno voljo, s samodisciplino, z ljubeznijo… Prava asica!!! 👍

…ja, na različne načine se nam pokaže nezadovoljstvo z lastnim življenjem, sebe ni mogoče prelisičiti, vsaj na dolgi rok ne…

Vam ni treba vstati zjutraj, da še bedite?

Tudi osebna izkušnja. Če greš samoplačniško, ni nikjer zabeleženo.

Mogoče bom pa res….
…ob priliki.
Ravno sem prebrala Na tesnobi od Damjane Bakarič; že dolgo sem jo imela namen, zdaj, ko sem na bolniški, sem si končno vzela čas.
Carica je, res!! Da ji je uspelo brez kemije, samo z močno voljo, s samodisciplino, z ljubeznijo… Prava asica!!! 👍

…ja, na različne načine se nam pokaže nezadovoljstvo z lastnim življenjem, sebe ni mogoče prelisičiti, vsaj na dolgi rok ne…

Vam ni treba vstati zjutraj, da še bedite?
[/quote]

Občasno sem rad pozno v noč pokonci, ker imam absoluten mir.
Kar se pa tiče neke forumske terapevtike se jo pa da krasno izvajati. Mene zelo zanima sfera osebnostne in duhovne rasti. Seveda, zanima me še marsikaj več.

Ah bejž bejž. Pri nas preko sto zaposlenih, trije z anksioznostjo, vsi trije delajo nočno. Vse je odvisno za kakšno delo gre in kako huda je anksioznost. Če je zelo hudo, itak nisi sposoben za delo ne zjutraj, ne popoldne, ne ponoči. Avtorica bi morala povedati, kaj jo muči in za kakšno delo se poteguje. Edino tako bi dobila vsaj približen odgovor. Tako pa je možnih na stotine varijant in odgovorov.

Občasno sem rad pozno v noč pokonci, ker imam absoluten mir.
Kar se pa tiče neke forumske terapevtike se jo pa da krasno izvajati. Mene zelo zanima sfera osebnostne in duhovne rasti. Seveda, zanima me še marsikaj več.
[/quote]

Aha.
….tudi mene zanima, predvsem kaj naj bi zame pomenili prvi koraki osebnostne rasti, kje se lotiti, začeti. Ker, da je potrebno nekaj korenito spremeniti, je več kot jasno…
Naj bo to dovolj za nocoj, jutri je novi dan, no pravzaprav je ta dan že danes. 😁

Lahko noč.

Aha.
….tudi mene zanima, predvsem kaj naj bi zame pomenili prvi koraki osebnostne rasti, kje se lotiti, začeti. Ker, da je potrebno nekaj korenito spremeniti, je več kot jasno…
Naj bo to dovolj za nocoj, jutri je novi dan, no pravzaprav je ta dan že danes. 😁

Lahko noč.
[/quote]

Tudi jaz se poslavljam. Lahko noč tudi vam.

Ah bejž bejž. Pri nas preko sto zaposlenih, trije z anksioznostjo, vsi trije delajo nočno. Vse je odvisno za kakšno delo gre in kako huda je anksioznost. Če je zelo hudo, itak nisi sposoben za delo ne zjutraj, ne popoldne, ne ponoči. Avtorica bi morala povedati, kaj jo muči in za kakšno delo se poteguje. Edino tako bi dobila vsaj približen odgovor. Tako pa je možnih na stotine varijant in odgovorov.
[/quote]

Naj dodatno pojasnim moje uvodno pisanje:

Nekje v 14 dneh so se mi zvrstili trije “napadi”, občutek tesnobe, omotičnost, utrip, v enem tudi mravljinci na rokah. Pri dežurnemu po koncu omenim tesnobo, nespečnost, omotičnost, želja po zraku.
Ker je dežurna postavi načelno diagnozo, anksioznost z depresijo. Moram k osebni zdravnici in pokazati še ta izvid.

Vzrok verjetno tiči v daljši brezposelnosti ter posledično finančni nestabilnosti, skrbeh, asocialnosti, samopodobi. Ne vem kaj naj. Kam smo prišli, iz zdravega človeka na…. Prosim pomagajte mi s kakšno pozitivno besedo.

Naj dodatno pojasnim moje uvodno pisanje:

Nekje v 14 dneh so se mi zvrstili trije “napadi”, občutek tesnobe, omotičnost, utrip, v enem tudi mravljinci na rokah. Pri dežurnemu po koncu omenim tesnobo, nespečnost, omotičnost, želja po zraku.
Ker je dežurna postavi načelno diagnozo, anksioznost z depresijo. Moram k osebni zdravnici in pokazati še ta izvid.

Vzrok verjetno tiči v daljši brezposelnosti ter posledično finančni nestabilnosti, skrbeh, asocialnosti, samopodobi. Ne vem kaj naj. Kam smo prišli, iz zdravega človeka na…. Prosim pomagajte mi s kakšno pozitivno besedo.
[/quote]

V tem primeru to ne bo neka velika ovira pri iskanju zaposlitve. Zdravnika bo samo zanimalo, če se zdravite in če se počutite bolje. V takem primeru bo mnenja, da vam bo služba celo pomagala za boljše počutje ali celo za odpravo težav. Skratka, zaradi tega ne bo delal težav, ker ne gre za neko hudo psihično motnjo ali bolezen. Delodajalec pa o tem ne bo vedel nič, saj prejme smo zdravnikovo mnenje, kjer piše, ali je delavec sposoben za delo ali ne. Razlogov zakaj ne bi bil primeren, ne opisuje. Anksioznost je pogosta težava, se jo da lepo zdraviti in ni noben bav bav, čeprav je občutek zelo grozen. Le v primerih, ko gre za poklic, kjer je potrebno absolutno duševno zdravje, bi to lahko bila težava, naprimer pilot, policist, vojak….. Vi se lepo zdravite in iščite službo. Veliko ljudi z anksioznostjo hodi v službe. Zakaj da ravno vam ne bi uspelo?

Naj dodatno pojasnim moje uvodno pisanje:

Nekje v 14 dneh so se mi zvrstili trije “napadi”, občutek tesnobe, omotičnost, utrip, v enem tudi mravljinci na rokah. Pri dežurnemu po koncu omenim tesnobo, nespečnost, omotičnost, želja po zraku.
Ker je dežurna postavi načelno diagnozo, anksioznost z depresijo. Moram k osebni zdravnici in pokazati še ta izvid.

Vzrok verjetno tiči v daljši brezposelnosti ter posledično finančni nestabilnosti, skrbeh, asocialnosti, samopodobi. Ne vem kaj naj. Kam smo prišli, iz zdravega človeka na…. Prosim pomagajte mi s kakšno pozitivno besedo.
[/quote]

Razumljivo. V totalnem stresu si. Dobesedno za preživetje ti gre. In telo se je odzvalo. Nič strašnega ni to.
In tvoja prva misel je – tako, zdaj pa (še bolj) ne bom dobila službe. In si v začaranem krogu.

Glede na to, koliko ljudi je anksioznih in/ali depresivnih, bi morala biti brezposelnost bistveno višja, če bi anksioznost oteževala zaposlovanje.

Sama se zdravim že zelooooo dolgo, sem zaposlena, delovno mesto, kjer mam veliko stikov z ljudmi, vmes sem imela že nekaj službenih zdravniških pregledov – pa se to ni zdela zdravnikom nobena ovira.

Kot je napisala ena gori – vse lahko delaš. Ko si čisto u k****, pa itak ne moreš ničesar, ne zjutraj, ne popoldne in ne ponoči. Pa ne zaradi zdravnikovega mnenja, ampak zaradi lastnega počutja.

Nekaj napadov tesnobe, povišan pulz in občutek mravljinčenja pa še ni anksioznost, zaradi katere bi te moralo skrbeti. Je samo odziv tvojega telesa na trenutno (neprijetno) situacijo. Strah te je, mar ti je zase – a ni normalno, da se takrat burno odzovemo?
Morala bi se vprašati, kaj je s tabo narobe, če bi vse neprijetno prenašala popolnoma stoično. 😉

Ko se bodo vsaj neke stvari uredile, ko jih boš začela urejati, bo tudi tvoje počutje drugačno. Predvsem pa boš z zaposlitvijo pridobila (poleg denarja, seveda) samozavest, ki si jo malo izgubila v zadnjem času najbrž.

Vse se bo rešilo.
Vse dobro! 🍀

Zdaj mi je še posebej hudo. Kar naenkrat vse skupaj. En orng izpad je bil danes iz moje strani. Mogoče pa je sedaj to posledica. Nekje sem prebral za pasijonko v kapljicah, naj bi pomirjala ter odpravljala nespečnost.

Izpad? Izpada nimamo kar za hec, ni res?? Očitno se ti je nabralo vsega presneto preveč, predolgo si v sebi zadrževal…
…pa je počilo. Mogoče ne na najbolj ustrezen način, a j*** ga.
Fajn je sproti ven dajat…

Ponoči pa itak človek nič pozitivnega ne zmisli; če se le da, prekini tok misli, spomni se nečesa lepega, beri, moli – če ti je to blizu, recitiraj kakšno pesmico… Samo, da se umiriš in zaspiš.
Nočko. 🌛

Zdaj se ti zdi grozno, ampak verjemi, da mine. Pojdi se zdravit, boš videl, da ni konec sveta. Za pasijonko ne vem, dobiš pa v lekarni baldrijanove kapljice. Nespečnost pa pri meni najbolj odpravlja buljenje v tv, da zaspim zraven. Daj bolj na potiho, da te zvok ne moti, svetloba z ekrana pa ti bo prijetno utrudila oči. Vem, da bo marsikdo to odsvetoval, tudi vem, da ni zdravo, ampak ko sem jaz imela stresno obdobje, je bil to najboljši način, da zaspim. 🙂 Mogoče tebi ne bo pomagalo, meni je. Poskusi čimveč stvari, nikar pa se ne uleži v posteljo z mislijo zdaj moram zaspat. Ker zagotovo ne boš. Daj se v mir, na kavč, glej tv, kot sem ti svetovala, ali pa kaj drugega. Beri knjigo, rešuj križanke, ni važno kaj, važno je, da je telo pri miru in počiva. Si bo vseeno oddahnilo, tudi brez spanca.

Mene pa zanima ali bom kar celo žvljenje anksiozna??To se mi dogaja že več kot 19 let.Sicer sem na AD,je bolje,ampak ne morem jih nehat jemat,ker se mi potem panični napadi spet vrnejo.

Se opravičujem hotla sem rečt več kot 10 let

Torej, če hočemo odpraviti psihične težave je potrebno odkriti vzrok težav in vzrok izkoreniniti oziroma ozavestiti. Psihoterapija temelji na pogovoru, komunikaciji. Avtorica “šedivi” je odprla temo in ona je voditeljica te teme.

Se opravičujem hotla sem rečt več kot 10 let
[/quote]

Anksiozna boš, dokler ne boš rešila vzroka, ki tvojo anksioznost povzroča. Samo s tabletami ne bo šlo.

Če si šla k zdravnici in te je ona napotila je vsekakor zabeleženo v kartonu. Tudi, če si šla h kakemu drugemu zdravniku kot samoplačnica in ti je ta predlagal kako bolniško ali uvedbo kakih antidepresivov je o tem obvestil osebnega zdravnika oziroma je napisal izvid.
Glede dela je pa tako…
Zdravnik za medicino dela dobi karton, ga pregleda in v kolikor presodi, da so to lahko kake hujše težave te bo napotil k psihologu na opravljanje testov. Na podlagi dobljenih rezultatov on poda mnenje kaj pa kako naprej. Pri teh testih je bolj kot ne pomembno ali je človek sposoben upravljat kake delovne stroje, težko mehanizacijo, nočno delo…..in kaj on predlaga. Na podlagi tega naredi zdravnik za medicino dela svoje mnenje in napiše omejitve ali pa ne.