A opazite patriarhat v turških nadaljevankah?
Turki poznajo tudi umore (žensk) iz časti. V zadnjem obdobju so ta posel prevzeli mladoletni sinovi, oziroma bratje. Pred leti takih umorov sploh niso kaznovali.
In Turkey, young boys are often ordered by other family members to commit the honor killing, so that they can get a shorter jail sentence (because they are minors).[190] Forced suicides – where the victim who is deemed to have ‘dishonored’ the family is ordered to commit suicide in an attempt by the perpetrator to avoid legal consequences – also take place in Turkey, especially in Batman in southeastern Turkey, which has been nicknamed “Suicide City”.
Rada bi vedela, koliko nadaljevanj ima Istanbulska nevesta. Tukaj je dominantna sultanka Esma. Njeni štirje sinovi so ji poslušni in se bojijo izbrati žensko po svojem okusu.
Prav smili se mi Osman, ki se je zagledal v Garipovo hčer, toda sultanka Esma že razpleta svoje mreže in mu preprečuje nadaljni razplet te zveze.
Ti pa ne veš, kaj je patriarhat. Vanj spada tudi to, kar govoriš – da je ženska, ki se bliža menopavzi ali je že v njej, bog i batina. Pod kontrolo so tiste prej – pod moško kontrolo in pod kontrolo takihle Esem. Patriarhata ne vzdržujejo samo moški, oba spola ga – tisti, ki ga vzdržujeo, dobivajo simbolne nagrade. Tisti, ki ga rušijo, npr. mlade v drugoverca zaljubljene punce ali fantje, pa kazni. Enako pravzaprav velja za vsak sistem, tudi za najbolj liberalnega – lkdor ga vzdržuje, je nagrajen, kdor ne, pa ne.
Saj je bilo v mehiških žajfnicah isto. Moški je bil gazda, veleposestnik, ogromen ranč ali podjetje, sinovi nosilci družinskega imena in nasledniki v biznisu, hčerke nekje zadaj, vedno dobro okregane in martretirane, če so se drznile zaljubiti v napačnega, žena pa lepa fina dama, a tiho kot miš, če že, spletkari možu za hrbtom in če mož kaj odkrije, je cel hudič. Ne vidim razlike med mehiškim in turškim načinom funkcioniranja družine.
Eni ste pa to hitro ugotovili. Že pred leti so zganjali priprave na islamizacijo. Samo takrat so vrli Evropejci še marsikaj zavračali. Tako po intervalih nas islamizirajo. Spomnite se knjig/filmov: Let za zmajem in Ne dam svoejga otroka.
Zdaj pa so se spravili na obvezno popoldansko (pošihtno) liturgijo: nadaljevanke. Z mehiškimi so ljudi poneumili, s turškimi pa nas pripravljajo na ponotranjenje vrednot islama.
Nekdo zgoraj je zelo “lepo” opisal, kako je s tem mati-svetnica. Ženske so pokorne, naredi hrano, pospravlja … Trpi marsikaj. Celo v modernih turških družinah, ki jih danes srečujem v Nemčiji (pa opažam da v Švici ni razlike). Ženske niso zarutane, gredo same po cesti … ampak moža mora poslušat, lahko jo pretepa, če je nasilen. Odloča on ,tudi o življenju otrok. Božiča ne praznujejo (zadnje dni dobivam voščila svojih turških znank, ko mi hkrati povedo, da oni pa ne praznujejo). Otroci ne bodo dobili nič za božička.
Hčere se smejo poročiti samo znotraj klanov, če se odloči za Nemca (druge veroizpovedi), je izključena iz družine. Zaradi česar zelo trpijo, in se dostikrat vrnejo v družino. Žene sin se mroajo ukloniti volji njega in družine ter sprejeti navade. Bivša sodelavka se je celo naučila turščine, da se z njimi pogovarja v turščini (znajo vsi nemško).
Toliko o asimilaciji Turkov (Muslimanov), ki že 3. ali 4. generacijo živijo v Nemčiji. Od leta 2015 se opaža večji delež žensk, ki so rojene in odrasle v Evropi, nikoli imele zakrite glave (niti ne njihove matere), pa so se po letu 2015 začele “zadekati”. Mnoge povedo tudi, da na zahtevo mož in oečtov. Med drugim v Nemčiji že delujejo skupine za pomoč tem ženskam.