"Starši, ki otroku povedo resnico, delajo veliko napako"
Kako se vam zdi, ta članek o prikrivanju/razkrivanju otrokom kdo je v resnici božiček oz. miklavž ali dedek mraz:
https://siol.net/forum/thread/starai-ki-otroku-povedo-resnico-delajo-veliko-napako-30764
Meni osebno je ta članek napisan v malo preveč new age stilu variante starševstva. Ne vem no. Ujčkanje in ‘zavijanje otrok v vato’, medtem ko jim zraven še lažeš, samo da bi kot piše o tem članek, čutili neko poduhovljenost oz. simboliko. Kakšen zgled dajemo s tem otrokom. Simboliko obdarovanja lahko pokažeš tudi na način, da otroci skupaj s starši obdarijo nekoga (otroke iz socialno šibkejših družin, osamljeno starejšo osebo, itd.). Obenem pa mi je moteča tudi retorika na način razdvajanja bralcev v smislu, da so starši, ki otrokom prikrivajo resnico boljši od tistih, ki je ne. Takšno medijsko pisanje se mi zdi v tem prazničnem času res nepotrebno.
No to je moje mnenje. Kako se pa vam zdi ta članek in njegova vsebina/tema?
P.S. Za vse tiste, ki boste rekli, da ne vem kaj govorim, ker nimam otrok; ja nimam jih. Vem pa kako je biti otrok. Ko sem odkrila, da so starši božiček sem se spraševala o čem vsem mi še lažejo. In še do danes ne maram, da kdo ni iskren oz. se mi laže.
Se strinjam s člankom.
Ne gre za prikrivanje in laganje, kot ravno to, pustiti otroku biti otrok, pustiti mu igrivost, domišljijo, čarovnijo.
Po tvoji logiki so potem tudi vse pravljice, kot tudi znan fan literatura in cel kup filmov in knjig, predstav pravzaprav eno laganje in bi jih bilo treba ukinit.
In potem imaš “odrasle” odrasle, ki so tako prazni in zdolgočaseni, da v svoji odraslosti varajo, lažejo in skrivajo, se pravzaprav obnašajo infantilno in brez kančka odgovornosti za karkoli, in so manj odrasli od najmanj odraslega otroka.
Le zakaj?
Ker so jih že v otroštvu oropali dobrih mož, pravljic, na račun nekih kvazi razumskih resnic, oropali so jih domišljije, in zato zdaj v svoje odraslo življenje, odnose, niso sposobni vnesti kančka igrivosti, trohice humorja, zrno domišljije.
Biti zrel, iskren, zares odrasel pomeni znati negovati in ljubiti tudi otroka v sebi in to podariti tudi svojim lasnim, skozi igro, pravljice, humor, domišljijo, ustvarjanje..kot so glasba, risanje, pripovedovanje, tolažba, tako v besedi kot v fizičnem objemu..
“Kakšen zgled dajemo s tem otrokom. Simboliko obdarovanja lahko pokažeš tudi na način, da otroci skupaj s starši obdarijo nekoga (otroke iz socialno šibkejših družin, osamljeno starejšo osebo, itd.).”
Praviš, da imaš rada iskrenost: Eno največjih hinavščin v lajfu ki sem jo doživel, je tudi lažna karitativnost. Kajti če ta hoče obstajati, morajo obstajati tudi reveži.
Šolski primer hinavščine in proizvodnje revežev je predlog, da bi Ogulinova postala varuhinja človekovih pravic.
Resnica je ravno obratna, poleg Čačinovičeve je Ogulinova druga največja komunajzarska kurba, ki narod dela reven beri len.
Če bi to bile dve pošteni ženski, potem bi narod vspodbudile, da se upore komunajzarski oblasti, ne pa mu talale bonbončkov v obliki celoživljenskega visenja na dsp in brezplačnih materialnih dobrin.
Da je lahko pozira in se pocuti dostojanstveno in plemenito. Revezev ze zmanjkuje,je kar dobra pri iztrzenju. Najvecji paradoks druzbe pa je, da velika podjetja placujejo svoje delavce tako mizerno a hkrati sponzorirajo te dobrodelne farse in morajo zaposleni teh velikih podjetij iti k njej in prosit za botrstvo za tecaj za otroka. Poznam eno. Za bruha vse skupaj. Ja, ce bi bila postena in sposobna bi v ljudeh spodbudila bojevitost in bi letele glave takim bogatim delodajalcem cigar zaposleni so revezi.
Ja, ja.Po tvoje zamahneš s čarobno paličico in kar naenkrat ljudje začnejo hoditi v drugo smer.
Vpišejo se v šole in se izobražujejo, delajo po dva šihta , nazadnje iz sobarice postane mama šefica, oče pa direktor podjetja in glej – naenkrat se jim standard dvigne za 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}…
Malo morgen!
Pa ti sebe spremeni , odpri firmo in se v parih letih preseli v čudovito hiško.Kjer boš imel vse v nulo poglancano.
Zmoreš? Si to ti in tvoje navade?
Reveži in klošarji bodo vedno obstajali .Ga ni človeka na tem svetu, ki bi to kdajkoli spremenil.
In JA, start v življenje je ZELO važen – to so tirnice za življenje.Si pomislil, da jih vsak ne dobi, čeprav bi jih moral?
Ja, ja.Po tvoje zamahneš s čarobno paličico in kar naenkrat ljudje začnejo hoditi v drugo smer.
Vpišejo se v šole in se izobražujejo, delajo po dva šihta , nazadnje iz sobarice postane mama šefica, oče pa direktor podjetja in glej – naenkrat se jim standard dvigne za 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}…
Malo morgen!
Pa ti sebe spremeni , odpri firmo in se v parih letih preseli v čudovito hiško.Kjer boš imel vse v nulo poglancano.
Zmoreš? Si to ti in tvoje navade?
Reveži in klošarji bodo vedno obstajali .Ga ni človeka na tem svetu, ki bi to kdajkoli spremenil.
In JA, start v življenje je ZELO važen – to so tirnice za življenje.Si pomislil, da jih vsak ne dobi, čeprav bi jih moral?
[/quote]
V bistvu ja, samo s palčko bi zamahnili in ukinili podpiranje lenobe, nobenih socialk razen ljudem, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo delati, pa bi se ljudje čudežno hitro spremenili.
Se strinjam s člankom. Sem ga pa očitno razumela malo drugače kot ti. Ker kot jaz razumem je bilo rečeno tudi da ko otrok enkrat spozna resnico, se jim pove da je to mit. Ne pa da se pusti otroke in pridejo do zaključka kako jih starši in vsi okoli njih, ki jim zaupajo lažejo.
In to ni new age starševstvo, ker pred 40 leti smo mi tudi verjeli v Dedek Mraza in Miklavža. Pred 60 leti pa so itak še verjeli da ojenčka štorkla pronese. Tako da nih so šele v vato zavijali.
Meni je bilo pa prav žalostno ko je šel mali v 1.razred pa smo imeli malo sprejema smo bili še starši zraven. Pa ne ulitelica razlagala, nevem prišla je debata na enega pravličnega junaka. Pa je en otrok rekel, da itak ne obstaja. Pač tako realno je gledal na zadevo, tako odraslo. Meni je bilo kot da so jo oropali te otroške domišlije.
Pri nas starejša dva že vesta resnoco, še vedno pa jima je to čar in tudi nimam občutka da sta se počutila kaj ogoljufana. Saj tudi za Rdečo kapico ali pa Snegulčico in palčke vesta da so to le pravljčni junaki pa se jima ne zdi laž. Kljub temu da ločita kaj je realnost in kaj izmšljeno še vedno rada prebereta knjigo ali pa pogledata kako risanko ali film.
Se strinjam s člankom.
Ne gre za prikrivanje in laganje, kot ravno to, pustiti otroku biti otrok, pustiti mu igrivost, domišljijo, čarovnijo.
Po tvoji logiki so potem tudi vse pravljice, kot tudi znan fan literatura in cel kup filmov in knjig, predstav pravzaprav eno laganje in bi jih bilo treba ukinit.
In potem imaš “odrasle” odrasle, ki so tako prazni in zdolgočaseni, da v svoji odraslosti varajo, lažejo in skrivajo, se pravzaprav obnašajo infantilno in brez kančka odgovornosti za karkoli, in so manj odrasli od najmanj odraslega otroka.
Le zakaj?
Ker so jih že v otroštvu oropali dobrih mož, pravljic, na račun nekih kvazi razumskih resnic, oropali so jih domišljije, in zato zdaj v svoje odraslo življenje, odnose, niso sposobni vnesti kančka igrivosti, trohice humorja, zrno domišljije.
Biti zrel, iskren, zares odrasel pomeni znati negovati in ljubiti tudi otroka v sebi in to podariti tudi svojim lasnim, skozi igro, pravljice, humor, domišljijo, ustvarjanje..kot so glasba, risanje, pripovedovanje, tolažba, tako v besedi kot v fizičnem objemu..
[/quote]
Se strinjam. Domisljija, ustvarjalnost, otrosko vzivljanje v pravljicni svet, razne vloge, like ima svoj bistveni pomen pri odrascanju. In tisti starsi, ki otroku to vzamejo, mu naredijo gromozansko skodo za vse zivljenje.
Zakaj bi moral otrok verjeti v pravljično bitje, če je to laž. Psihologinja pravi, da otroku s tem, ko mu odvzamemo laž, odvzamemo tudi duhovno dimenzijo. Psihologinja Divjak čaki malo, dokazala si da nimaš pojma o vzgoji. Oziroma se ravnaš po tem, kar so te naučili, sama se nisi naučila ničesar in komu lahko taka psihologinja sploh svetuje, če je sama potrebna pomoci.
Oh, jaz jih imam 50, pa mi nista nikoli povedala. Kot tudi jaz otrokom nisem (starim 23, 21 in 17). Pri nas je to še vedno neke vrste skrivnost, darila se še vedno nastavlja skrivaj. To igro se gremo od vedno. Nimam pojma kdaj sem ugotovila sama in kdaj so ugotovili otroci. Nobeden nima nobenih travm. Pustite otrokom otroštvo.
npr. moj otrok je jokal, zakaj ni bilo več dedka mraza … sem rekla, da nosi darila le tistim, ki verjamejo vanj, otrok pa: Mami, saj nisem jaz kriv, ker mi je bratranec povedal 🙂
[/quote]
ja saj to je pa najbolj bedasto, učiti otroke, da če verjamejo neumnosti, bodo nekaj dobili, če pa ne, pa nič. Potem se pa čudimo, ko odrasli otroci nosijo vse kar imajo v igralnice, raznim sleparjem, pa zaradi mene tudi v cerkev
Očitno se pri tebi ni nihče potrudil z branjem pravljic oblikovati domišljijskega sveta, da so te prizadeli Miklavž in Božiček. Ker tudi Sneguljčica in palčki drugače ne obstajajo, pa ga skoraj ni otroka, ki ne bi šel skozi to fazo. Je pa res, da zavrti levaki enostavno naredite travmo iz vsega, kar ima pridih verskega izročila.
In spet en nov dokaz o mentalnem stanju desničarja… Tvoj zapis res vse pove. P.S. Polje kliče in to urgentno.
[/quote]
Malo grobo je zapisal, ampak ima prav. Narod se je začel masovno sprejemat kot reveži ravno na račun pamfletov na vseh koncih, da revščina ni tabu. Ni res, vsak ima vsaj neko osnovno možnost normalnega preživetja. Tako pa poveličujemo družine alkoholikov v socialno dno, ki mu je potrebno pomagati. Doživela na osebnem spoznanju družine, kjer so za vse viseli na sociali, vse so bili drugi krivi in tudi otrok, danes normalno srednješolsko izobražena mladenka živi povsem enak način kot se je naučila doma. Tudi položnic plačevati je niso naučili, ko bo kriza, bo pač spet del socialno ogrožene vrste, kjer priskočijo na pomoč dobrotniki ali osebni stečaj. Nima potrebe biti drugačna, ker je že vpeta v drugo generacijo socialnega dna. Sošolka moje hčere. Država hoče reveže in naivneži se pustijo naplahtat. Redki od teh, katerim se pomaga, bi osebno pomagala kot družini v stiski. Res hudo in upravičeno so telesno huje prizadeti invalidi, pa še to jih poznam kar nekaj, ki so se odrinili iz dna, ker enostavno niso želeli biti del družbenega dna.