ZAKAJ sem uničla družino
Smo mladi se poročimo, otroci…. pufi, da si opremiš stan. Cel kup težav, kreg.
In potem te premami sodelovc. Strast. Ni mogoče ubežat.
BUDALA!! Ko bi imela danes samo še eno šanso.
Zafurala sem vse. Otroka sta izgubljena, samorastnika. Mož ima drugo in je dober. Jaz pa sama. Kako mi je žal za vse. Kako naj odslužim še na tem svetu?
Baje neka plemena v Afriki ženskam zašijejo frčafele. Škoda, da se nisi po njih ravnala.
[/quote]
Sram te bilo.
Tako pač je in nisi edina. Nimaš svojega jaza. Sanjala si o poroki , možu, otrocih. Skrbi so se nakopičile in začela si gledati sodelavca, strasti so se vnele in uničile tvoj zakon in življenje. Za moža praviš, da ima urejeno življenje z drugo. Je zrelejši od tebe, škoda le, da nista šla skupaj skozi težave, a očitno je spregledal, da si brezupen primer in se ne boš nikoli spremenila. Celo otoci so žrteve tvojega nepremišljenega dejanja. Tarnaš zato, ker si v težki situaciji, ker je tvoje življenje pusto, prazno, pa tudi dvomim, da se ne bi ponovilo, če bi imela priliko.
Pri meni je obupen primer mož, a se nisem zlomila, nisem zapustila otrok, žal mi samo, da nisem bila odločna in ga napodila takoj. ko sem spoznala, da je reptil, ki hoče samo jemati
in nič dajati, uživati in komandirati.
če si se kregala nimaš kaj žalovat…, kaj čes živet z nekom, ki te sm pogleda al pa ti njega pa eksplodira v negativnem smislu, ne v tem, da te kresne v pojstli.
Žaluješ edino to lahko, da nisi štela do deset, preden si se začela kregat s svojim bivšim, ko bi ti vedla, koliko zakonov je rešenih, ko zna ženska prav cajt utihnt, al pa, da tip nemo opazuje nerealano zblojeno žensko ob seb, malo premisli, lepo pove, če pa ženska še vedno bluzi, pol pa, ko mu prekipi, pa sm klofuta, da jo prizemlji.
Itak pol sledi histerija, žensko kričanje ampak, kaj pa čes z zjebano žensko sploh skup delat, hvala bogu, da se ločiš in živiš v miru. Življenje v skupnosti je umetnost, za to moraš bit življensko skuliran v nulo.
Vprašanje je zakaj sta se kregala. Morda je bilo tako, kot v mojem primeru, ko se je pač navlekla na € in je mislila, da lahko sama upravlja z vsem – svojim življenjem, okolico, mojo firmo… in z mano. Resnično sem jo ljubil, a po tem, ko je pač storila kar je in se ni hotela ustaviti, je ljubezen umrla…
Rezultat zanjo je pa enak kot ga je opisala avtorica teme.
Včasih je treba tudi pamet vklopiti. 😉
Preteklost je kot skala – nespremenljiva.
Zdaj se lahko celo življenje počutiš kot žrtev lastnega nespametnega ravnanja ali pa sprejmeš, da si v trenutku šibkosti sprejela napačno in daljnosežno odločitev.
Plačala si in plačuješ še kazen za to, ni se ti treba še dodatno samokaznovati. Naj bo dovolj.
Odpusti si in pojdi naprej bogatejša za bolečo lekcijo.
Ne zdaj tega uporabljati za izgovor, da s svojim življenjem ne boš več ničesar pametnega naredila.
Dejstvo je tudi, da, če bi bilo vse tako super (odnos, komunikacija, spolnost) se ti verjetno sploh ne bi bilo treba zateči k varanju.
Ce bi bila jz ti…
Bi si oprostila in sla naprej..zal bi mi bilo edino, ce bi zgubila stik z otroki.
Ampak draga moja, tudi tukaj se da se kaj naredit.
Otroci te imajo se vedno radi.
Ne odnehi…cetudi te odrivajo..sej ves..mal te morjo..
Je pa tud problem, ker si otroc predstavljajo kako bi bilo vse super, ce ne bi ti nardila, kar si.
Ce bi blo toook super in fajn..ves pa ti in bivsi…mogoce se zgodi, da bivsi celo kdaj pove otrokom, da se nista tok super razumela…
No, ce mu je dovolj do otrok, ce mu je, da zacnejo mami odpuscat, da koncno zadihajo..
Bi lahko del odgovornosti sprejel nase.
Bejba glavo gor…kar je je…cas je potreben , da vse skupi mal zbledi..
hvala na temi … mi je v opozorilo, ker:
– imam čudovitega moža, otroke …
– samo pri spolnosti sem … nezadovoljena (vedno bolj) … pač … imam večje potrebe kot on in čutim napetost
– se zavedam, da moram pazit … s to svojo energijo viška … kam z njo …
– žal … ni provokacija … samo … inkognito moram dat ven iz sebe, da se … olajšam?
Avtorici – nismo popolna bitja – smo samo ljudje z svojimi zmožnostmi in napakami … tisti, ki obsoja … lahko samo upa, da ne dobi ‘zarečenega kruha’ kmalu nazaj …
Začni vsak dan znova, vsak dan poišči tisto svetlo točko v njem … pa četudi bo to ‘dobra kava’?
Srečno!!
Vprašanje je zakaj sta se kregala. Morda je bilo tako, kot v mojem primeru, ko se je pač navlekla na € in je mislila, da lahko sama upravlja z vsem – svojim življenjem, okolico, mojo firmo… in z mano. Resnično sem jo ljubil, a po tem, ko je pač storila kar je in se ni hotela ustaviti, je ljubezen umrla…
Rezultat zanjo je pa enak kot ga je opisala avtorica teme.
Včasih je treba tudi pamet vklopiti. 😉
[/quote]
Men neki ni jasno, ko ste v fazi zaljubljenosti, kako je možno, da takrat ne vidite s kakšnim človekom imate opravka. Jst, kot mulc, se spomnim, ko sem vprašal punco, koga ima raj…. mene al njenega očeta, pa ona reče, da logično raj očeta in sem jo mirne duše zapustil, vem, da je je to glupo ampak taka je bila filozofija možakarjev v moji okolici v kateri sem rastel, tak sem bil tud jst.
Pol pa, vse za neprej, doker sem čutil žensko ljubezen sem funkcioniral, ko te ni bilo več, sem se pripravljal na odhod, tukej ni debate. Nekako tako še zdej funkcioniram. Pa to, da si dovolil, da tvoj keš troši,…., hja, lahko tud pr men ampak, ko jst rečem stop je stop, pr denarju se tud ljubezen neha, če nekdo ne pozna fair play-a.
Kako naj odslužiš? Posnemi dokumentarec Posledice varanja, v katerem intervjuvaj takšne polnorite neumnice kot si sama, da boste pokazale ostalim neumnicam, ki takšnih napak še niso storile, a jih bodo, če jim nihče ne bo pokazal posledic svojih potencialnih dejanj.
[/quote]
Redkokdo se uči na napakah drugih. Mnoge niti lastne napake ne izučijo.
Nikoli ti ne sme biti žal, če je bila odločitev takrat pravilna. A bi do te odločitve sploh prišlo, če bi bil zakon okej… Poslušala si sebe, ne cedi.
Vso ostali ste pa tako pametni da vam škoduje. Kaj a je furat zakon s klofutami pa ne vem česa vse, s skrivanjem in hlinjenjem orgazmov res boljše. No go. To so zakoni za ovce.
Se zdi, da ti je zdaj malo dolgčas, ko ti je možek pobegnil z eno poročeno in je zdaj hepi z njo, ti pa nimaš kaj pametnega za počet…
A vseeno:
Smisel življenja ni v tem, da se tepeš po glavi zaradi stvari, ki si jih naredil/a, ampak da danes ne delaš več takih stvari in osmisliš svoje življenje tako, kot je prav.
Ti si jih naredila, zdaj nosiš posledice in se tega zavedaš. Poskušaj se pobrati, ampak ne vem, mogoče boš doživela veliko neodobravanj tvojega dejanja in te lahko to še bolj zlomi, lahko pa tudi okrepi, odvisno kakšen tip človeka si. Seveda lahko še naprej služiš na tem svetu, samo najti moraš smisel, nekaj, kar te motivira, mogoče, da nekomu na nek način pomagaš, dobra dejanja nekako popravljajo slaba, seveda če se zavedaš svojih slabih dejanj in jih v prihodnosti ne ponavljaš več. Zdaj ti drugega ne preostane kot, da si na novo urediš življenje, se nekako spraviš z otroki, si poiščeš novega partnerja in zaživiš na novo.