Prijateljstvo je treba negovati.
Imeti najboljšega prijatelja je poseben privilegij, čeprav na to velikokrat ne gledamo s te perspektive. Je pač nekdo, na kogar lahko računamo in po tihem tudi pričakujemo, da nam bo vedno na voljo. Kako zelo ga potrebujemo, spoznamo šele ob prepirih, ali ko ga skoraj izgubimo.
Pravo prijateljstvo zahteva predanost. Z drugimi besedami, dober prijatelj čuti do vas odgovornost in mu je res mar za vas. Seveda je takšna predanost obojestranska ter terja marljivo delo in žrtve obeh. Vendar je vredno truda. Vprašajte se: Sem se pripravljen za prijatelja razdajati, mu naklanjati svoj čas in sredstva? Zapomnite si, če želite imeti dobrega prijatelja, morate najprej sami biti dober prijatelj.
Pravo prijateljstvo ne more uspevati brez redne komunikacije. Zato se pogovarjajte o tem, kar zanima vas in vašega prijatelja. Prisluhnite temu, kar ima vaš prijatelj povedati, in spoštujte njegovo mnenje. Kadar koli je mogoče, ga pohvalite in spodbudite. Včasih morda moramo prijatelju taktno svetovati ali ga celo opozoriti na kakšno resno napako, česar ni vedno enostavno storiti.
Bolj ko se s kom zbližamo, bolj lahko vidimo tudi njegove napake. Naši prijatelji niso popolni, toda tudi mi nismo. Zato od njih ne bi smeli nikoli pričakovati oziroma zahtevati popolnosti. Bolje je, da cenimo njihove vrline in toleriramo njihove napake.
Lepo napisano, a premnogokrat se izkaže, da ni ravno tako. Nekateri gredo v določeno prijateljstvo s figo v žepu. Predvsem tisti se mi smilijo, ki iščejo prijateljstva v službi. V službi ni prijateljev. Tam je vse prej kot to. Konkurenca, boj za preživetje, za boljši položaj v kolektivu, večina bi vse naredila, da poniža drugega ali mu zmeče polena pod noge. Če iščeš prijateljstvo zunaj službe in ga tudi najdeš, ga čuvaj, neguj, ker je vredno. Prava prijateljstva so redka. Sploh med ženskami.