Ne sproščena, tiha, s slabo podobo

Hoj, moja tezava je, da sem v druzbi zeloo nesproscena, posledicno nimam kaj pametnega povedati in sem vecinoma tiho in le poslusalka. Zdaj so decemberska druzenja s sodelavci in me kar muci vse skupaj. Po eni strani bi se rada druzila, po drugi pa skrila nekam, da me nihce ne najde. Ce kaj spijem kaj alkoholnega, se sprostim in se mi povrne dar govora. A vsak dan tudi ne morem piti alkota. Nesproscena sem vsak dan povsod, razen doma. Kako se sprostiti, pogovarjati, biti zanimiv drugim? Kako se tega nauciti? Trpim vsak dan, zdi se mi da sem ze cisto asocialna. Najraje sem doma.

Jaz te razumem.

No jaz bi rada, da ko nekam pridem molčim, ne da vedno govorim in sem kar naenkrat najbolj glasen in grozen človek. Si želim da bi pametno molcala, vljudno in mirno pozdravila, se nasmehnila in rekla hvala in nasvidenje…pa ne vem kam je vse to šlo. Kot glasen kombajn.Obup za žensko.

Pač si introvertirana. Ni vse sramežljivost, to imaš po mojem bolj priučeno, so ti najbrž drugi že od otroštva govorili (družina, v šoli?), da si sramežljiva in se zato označuješ tako. Nehaj tako razmišljati, imej se rada in sprejmi to, da si pač to ti. Ti pa vseeno priporočam, da prebereš kakšno knjigo o samozavesti, da dobiš vpogled kaj delaš ‘narobe’ sama pri sebi. Sama sem tudi tiha in na splošno zadržana, alkohol itak naredi svoje, ampak če je pogovor na temo, ki mi je blizu, sem tudi sama lahko zgovorna. Pogovori o vremenu in ostalih puhlih zadevah me enostavno ne zanimajo in me utrujajo.

A ne velja rek – kdor molči, devetim odgovori?

Lahko bi rekla, da sem introvert, pa tudi asocialna, saj se v druzbi kar tezko znajdem. Nekako zelim vedno ugajati, ustreči ljudem, tudi na svojo skodo. Ne zmorem reci ne. Rada bi se znala bolje obnasati med ljudmi, da bi bila slisana in morda celo spostovana. Tega zdaj ni, kar povem drugi povozijo in govorijo svoje naprej, moje mnenje kot da ne steje in ni pomembno.

Fino je obvladati tehnike pravilne komunikacije, ampak če je nekdo v neki družbi, kjer vsi vpijejo drug preko drugega je to zelo težko. Tam je najbolje biti čim bolj tiho in opazovati vedenje in obnašanje ljudi.

Ne moreš v očeh drugih biti nekaj, kar nisi.
Ne moreš dobiti spoštovanja, če se ne spoštuješ.
Ti sploh nimaš svojega mnenja, če želiš le ugajati. In to ni zanimivo in vredno spoštovanja.

Dobro je, da si ozavestila problem, ki te moti. Po moje rabiš predvsem več časa, da se vključiš, da gre vse po takšnih postopkih kot bi si želela sama – se pravi, da je ključen čas. Potem začni še razmišljati o sebi, kaj bi lahko ti naredila drugače, da bi bilo tebi lažje. Postopoma, z malimi koraki, do takšnega počutja, ki ti ne bo več povzročalo tesnobe.

V principu ni čisto nič narobe s teboj, če si bolj tihe sorte. Le odpraviti moraš to, da želiš ugajati in ne znaš reči NE. Kadar ti nekaj ni, le kratko povej zakaj ti ni in zakaj NE. Predvsem pa se od tu naprej ne obremenjuj kakšno mišljenje bodo imeli zaradi tega o tebi. Tako bo tudi izginil problem, da želiš ugajati.

Kar se tiče spoštovanja je pa pomembno res samo eno spoštovanje. Spoštovanje samega sebe in svojih načel. Če te bo kdo zaradi tega spoštoval… ja prav… če te pa ne bo je pa tebi zopet prav. Ti se itak ne boš zaradi tega sekirala. :-))

Vaš link

nehajte tlačit introvertiranost vsepovsod kamor ne paše.
avtorica ni noben introvert, ker čuti željo po družbi, vendar ji zelo slaba samopodoba onemogoča, da bi se vanjo tudi uspešno vključila. to ji uspe samo pod vplivom alkohola, ki njen notranji jaz, ki ji non stop dopoveduje da je neumna in nezanimiva, utiša.

avtorica, začni delat na pozitivni samopodobi. ne mores pa tega spremenit v 14 dneh, da svojo podzavest prepričaš, traja par let, če se pravilno lotiš zadeve.

Tudi jaz taka. Bi se rada kdaj ugriznila v jezik al se zmer prepozno spomnim.

Že spet ena s socialno fobijo. Pa kaj so vam babncam delal, da ste tako plahe in frigidne?

Ne bi smeli te motnje mešati z introvertnostjo, poznam kar veliko introvertnih ljudi, ki nimajo prav nič težav vzpostaviti stike in se tudi pogovarjati o vremenu.

Tudi jaz taka. Bi se rada kdaj ugriznila v jezik al se zmer prepozno spomnim.
[/quote]

Ene par plesk v obraz, pa bosta takoj tiho! 😁😁

Mogoče poslušaj Jordana Petersona na Youtubu pa preberi si o ˝social mammothu˝.
https://waitbutwhy.com/2014/06/taming-mammoth-let-peoples-opinions-run-life.html

nehajte tlačit introvertiranost vsepovsod kamor ne paše.
avtorica ni noben introvert, ker čuti željo po družbi, vendar ji zelo slaba samopodoba onemogoča, da bi se vanjo tudi uspešno vključila. to ji uspe samo pod vplivom alkohola, ki njen notranji jaz, ki ji non stop dopoveduje da je neumna in nezanimiva, utiša.

avtorica, začni delat na pozitivni samopodobi. ne mores pa tega spremenit v 14 dneh, da svojo podzavest prepričaš, traja par let, če se pravilno lotiš zadeve.
[/quote]

To je res, se kar strinjam, samo problem je, ker ne vemo v kakšnem okolju avtorica živi. Na njeno samopodobo lahko zelo vpliva njena okolica, drugi ljudje. Če se nekoga ves čas tlači navzdol si bo zelo težko okrepil samopodobo. Avtorici je treba povedati, da je v resnici čudovita in krasna ter da se v njej skriva neverjetna samozavest.

ja,taka je moja teta,ampak za razliko od tebe,je ona orng orng asocialna,tumpasta,glupa,zas epa misli da je full pametna in oh in sploh samozadostna. njo to ne moti. ravno obratno,odklanja kakršnkoli vdor v njeno okolje (beri če prideš na obisk nardi fris da jo motis pa je 365 dni na leto sama) in ne samo da je rada sama,ker taki ljudje so,je zelo neprijeten človek. govorim to zato,ker ti se tega zavedaš. Tko da zihr zihr nisi taka kot se vidiš,že zato ker s ezavedaš. verjetno maš tako obdobje,tako desetletje,a veš sej dons družba je zlo nafilana umetno. P-ičke skos selfiji,tipi so metruseksualcci,starejši pa zaritani pa zateženi ker nimajo familij,tisti ki jih majo pa oh..tečni,preobremenjeni. Pač si zvesta sebi,ne boš neki delala če nočeš,pač ko spiješ ti zalaufa,ne boš pa s epo tleh metala za družbo. Deluješ mi skulirana. ne skrbi,čist vredu si. Če ne bi bla,bi blo že če bi kej spila bi se ti mogoče “zasukal”,to je pol problem. Aja,pa tihi ljudje,introvertirani so ponavadi skor vedno zelo zelo inteligentni ljudje. 🙂

Silence is better than bullshit

Se pa ne sekiraj preveč, služba je služba, tam si da delaš, ne da se družiš. Gledaš toliko, da imaš uredu odnos s sodelavci, ne rabiš biti pa njihov najboljši prijatelj. Bodi raje sama svoj najboljši prijatelj. Si pač raje sama, te razumem, ker sem isti.

Kdor jezika špara, kruha strada?

Wow! Raje ne hvali preveč ljudi, ker menim, da je pohvala od tebe pravzaprav žalitev.
Da se siliš k shizoidnemu na obiske, moraš biti res bebast do amena.

Meni je pa fascinantno, ko taka tiha voda širi marnje in špeca sodelavce po firmi, uradno nima pa nikoli nič pametnega povedat. Pa ne rečem, da ti sem spadaš, da se razumemo.

Tudi jaz se večkrat znajdem v vlogi, ko kar ne vem, kaj bi rekla, vprašala. O sebi nerada govorim. Na sploh nisem čveketave sorte.
Ko vem, da se bo treba družit, se torej na to že poprej pripravim. Pomislim, koga bom dobila predse. Razmislim o tem, kaj bi utegnila vprašati to osebo, da bo primerno in socialno vzdržno. Če so iz službe, si pripravim kaka službena vprašanja (kako dolgo si pa ti že tu? aha, pa vedno na tem delovnem mestu? (potem malo pohvališ) se zdi, kot da si rojen za to delovno mesto, vidim, da vse tako gladko delaš… kako ti uspe? si bil zadnje čase na kakem dobrem izobraževanju?) itd.
Če so znanci iz nekega obdobja življenje (kje živi? ima otroke – tu je ogromno polje vprašanj – ali so v vrtcu/šoli – so zadovoljni z izobr. sistemom, imajo kake težave z vzgojo – ah, ti pubertetniki, bla, bla… pa potem iskanje skupnih interesov preko skupnih znancev, pa sorodnikov, pa kje je v službi, je zadovoljen, itd.)

Skratka vedno se lahko domisliš nekih vprašanj in sprašuješ (morajo pa biti primerna in ne preveč intimna, da bi sogovornca spravil v zadrego).

Na sploh so ljudje vsi srečni, če izjažeš zanimanje za njih, jih sprašuješ, jim malo polaskaš in daš možnost, da povedo svoje mnenje, povečini se tudi kar razgovorijo.
Če pa so manj zgovorni, ni nič narobe, saj sem se z leti naučila, da si ob enih lahko tudi le tiho in ni nič narobe s tem. Pač stojiš tam in je to to.

sploh so ljudje vsi srečni, če izjažeš zanimanje za njih, jih sprašuješ, jim malo polaskaš in daš možnost, da povedo svoje mnenje, povečini se tudi kar razgovorijo.
Če pa so manj zgovorni, ni nič narobe, saj sem se z leti naučila, da si ob enih lahko tudi le tiho in ni nič narobe s tem. Pač stojiš tam in je to to.

točno tole bi trikrat podpisala!

Jaz sem ista. Druzim se, kar je nujno.