Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Če vas vabijo na razgovor za službo, bi vprašali za plačo?

Če vas vabijo na razgovor za službo, bi vprašali za plačo?

Recimo, da vas povabijo na razgovor za neko službo, ki je pa na drugem koncu Slovenije in bi morali vzeti dopust.
Pojma nimate koliko je plača, iz razpisa ni razvidno, ni JU, da bi se dalo preverit, po javnih bilancah tudi ne gre.
Kako po ovinkih zvedeti kakšna je plača, da ne bo šel dopust in čas za nekaj, kar se bo izkazalo, da je mizerna plača?

Pokličeš, poveš problem in vidiš, kaj ti odgovorijo. Je lažje kot tukaj pisati na mon.

Pokličeš in poveš po pravici. Da trenutno imaš službo bi seveda vzela drugo, ki pa ti mora prinesti eč plusa kot pa minusa (to je dodatna vožnja in poraba časa) in da če lahko nekaj osnovnih stvari izveš že po telefonu. Da ne jemlješ dopusta potem pa boste po 5 min ugotovili da niste za skupaj.
Lahko pa vzameš dopust pa greš na izlet spotoma pa še razgovor.

nova
Uredništvo priporoča

Pokličeš, poveš problem in vidiš, kaj ti odgovorijo. Je lažje kot tukaj pisati na mon.
[/quote]

Hja, pokličem in povem, da ne vem ali jih smem vprašat za plačo ali ne?

Ne vem kaj bi.
Če vprašam direkt glede plače, se bojim, da si zaprem vsa vrata.
Sem že večkrat poslušala delodajalce (kjer sem bila zaposlena) kako bentijo nad kandidati, ker si drznejo na razgovoru (ne pred razgovorom) spraševat po plači. Jaz bi pa rada celo pred razgovorom vedela.

Pa verjetno ni samo informacija o plači odločilna, tako da vprašaš morda še za urnik (če imaš (namen imeti) otroke in si/boš vezan na neke ure razvažanja v vrtec) ali kaj drugega, kar je tebi pomembno.

Urnik pa vem.
Saj ostale stvari sem že povprašala pred prijavo. Glede plače, kar me pa seveda najbolj zanima, pa nimam pojma.

Pa tokrat zaradi nekih razmer, izlet ne bo opcija.Drugače ja, grem na razgovor + izlet, da je potem dopust kolikor toliko koristno porabljen, čeprav nisem uspešna na razgovoru.

Ne vem kaj bi.
Če vprašam direkt glede plače, se bojim, da si zaprem vsa vrata.
Sem že večkrat poslušala delodajalce (kjer sem bila zaposlena) kako bentijo nad kandidati, ker si drznejo na razgovoru (ne pred razgovorom) spraševat po plači. Jaz bi pa rada celo pred razgovorom vedela.
[/quote]

ne vem no, take delodajalce, ki razkuri vprašanje o plači, bi jaz poslala nekam. kaj mislijo, da hodimo v službo, ker nimamo česa boljšega počet v tem času in je plača samo njihova dobra volja ali kako????
plača je glavni in večinoma edini razlog, zakaj nekdo hodi v službo. valjda ima pravico vprašat po njej.

ne vem no, take delodajalce, ki razkuri vprašanje o plači, bi jaz poslala nekam. kaj mislijo, da hodimo v službo, ker nimamo česa boljšega počet v tem času in je plača samo njihova dobra volja ali kako????
plača je glavni in večinoma edini razlog, zakaj nekdo hodi v službo. valjda ima pravico vprašat po njej.
[/quote]

Hja, tako pač je pri nas, na žalost.
Pri avstrijski razpisih je ponavadi že navedeno koliko bo plača. Pri nas pa nekateri popenijo, ko jih kandidat vpraša po plači.
In meni je seveda logično, da je to en najpomembnejših faktorjev, ampak delodajalci bi pa radi videli, da hodimo iz čistega veselja v službo, ne zaradi plače.

Ne vem kaj bi.
Če vprašam direkt glede plače, se bojim, da si zaprem vsa vrata.
Sem že večkrat poslušala delodajalce (kjer sem bila zaposlena) kako bentijo nad kandidati, ker si drznejo na razgovoru (ne pred razgovorom) spraševat po plači. Jaz bi pa rada celo pred razgovorom vedela.
[/quote]

Verjamem, da ni prijetno, meni tudi ne bi bilo. Tako da bi v tvojem primeru res poklicala, na kratko pojasnila situacijo in prosila za par okvirnih informacij, saj potem se lahko glede vsega še pogajaš. Pri iskanju službe prodajaš svoje znanje in sposobnosti, tako da je cena (plača) ključen podatek, pa naj gre delodajalcu to še tako v nos. Če bi bila jaz delodajalec, bi te razumela in te ne bi obsojala.

Držim pesti zate. Srečno.

Verjamem, da ni prijetno, meni tudi ne bi bilo. Tako da bi v tvojem primeru res poklicala, na kratko pojasnila situacijo in prosila za par okvirnih informacij, saj potem se lahko glede vsega še pogajaš. Pri iskanju službe prodajaš svoje znanje in sposobnosti, tako da je cena (plača) ključen podatek, pa naj gre delodajalcu to še tako v nos. Če bi bila jaz delodajalec, bi te razumela in te ne bi obsojala.

Držim pesti zate. Srečno.
[/quote]

Mogoče res najbolje. Če mi pa to potem zapre vrata, si bom pa rekla, da klinc pa tak delodajalec, ki mu ni jasno, da hočem plačo kot se spodobi :).

Hja, pokličem in povem, da ne vem ali jih smem vprašat za plačo ali ne?
[/quote]

Očitno služba ni za tebe. Raje ostani kjer si, takih komplikatorjev noben ne mara.

Hja, tako pač je pri nas, na žalost.
Pri avstrijski razpisih je ponavadi že navedeno koliko bo plača. Pri nas pa nekateri popenijo, ko jih kandidat vpraša po plači.
In meni je seveda logično, da je to en najpomembnejših faktorjev, ampak delodajalci bi pa radi videli, da hodimo iz čistega veselja v službo, ne zaradi plače.
[/quote]

Ne bluzi, nihče ne popeni. To samo nekateri, ki niso izbrani, potem jokajo. Misliš da izveš za plačo po 1 mesecu dela?

Iz te plače se dela fama brez kakršnekoli osnove. Verjetno ne greš v službo in delaš brezplačno. Vsi delamo za denar.
Torej, če je delodajalcu moteče ko se vpraša za višino plače potem je to znak, da mu je nerodno povedati da iščejo nekoga za sitne pare in da bi plačali še manj če bi bilo možno. Vsaka firma ima okvirno oceno kakšna plača je predvidena za delovno mesto in kakšna odstopanja so sprejemljiva.
Delodajalci raje špekulirajo in nategujejo, da bo kandidat povedal kakšno plačo pričakuje in zraven upajo, da bo povedal mnogo nižji znesek kot so ga oni pripravljeni plačati. “That’s the name of the game.”

Na tebi je ali bi raje da te nategnejo in si za to si celo pripravljena vzeti dopust ali raje že na začetku razjasniš določene zadeve in izločiš delodajalca kot neprimernega. Če te skrbi da si boš zaprla vrata potem jim pa povej da si pripravljena delat za sitne pare in si povečaj možnosti da se ti ne zaprejo vrata.

Jaz sem 4x menjala službo in vsakič vprašala, na koncu, ko so me vprašali, če imam še jaz kakšno vprašanje, za višino plače. Vedno dobila službo, nikoli nihče popenil zaradi tega. Valjda – v službo hodim predvsem zaradi plače. Hobije imam doma.
Ne vem pa, če bi to naredila po telefonu v naprej. Bi raje dala en dan.

Ne vem kaj bi.
Če vprašam direkt glede plače, se bojim, da si zaprem vsa vrata.
Sem že večkrat poslušala delodajalce (kjer sem bila zaposlena) kako bentijo nad kandidati, ker si drznejo na razgovoru (ne pred razgovorom) spraševat po plači. Jaz bi pa rada celo pred razgovorom vedela.
[/quote]
Sem že večkrat menjala službo, večinoma je bil razlog boljša plača. Vedno sem za višino le-te vprašala na razgovoru.
Pred razgovorom pa tega ne bi naredila niti pod razno. Skušam se postaviti v vlogo delodajalca. Človek, ki bi me že pred samim razgovorom vprašal za plačo, bi zagotovo pustil vtis, da mu je to najbolj pomemben faktor. Čeprav nas večina ve, da plača dejansko je (v večini primerov) najbolj pomemben faktor. To se nekako prikriva ali vsaj daje vtis, z obeh strani, da ni tako.
Če se prijavim za neko službo, pomeni, da mi očitno zelo odgovarja tisto delo, podjetje, itd. (v nasprotnem se ne bi niti prijavila). In če mi tako zelo odgovarja, nočem te možnosti že a priori skvariti zaradi neke tako nepomembne (nepomembne v primerjavi z željeno službo) stvari kot je en dan dopusta. Ali pa dva, pet, deset. Komu mar, bom pač poleti pet dni več v službi, a tisti, ki mi bo dolgoročno bolj odgovarjala kot trenutna.
Poleg tega, zakaj bi zapirala vrata možnosti pogajanja za plačo? Če imam znanja, reference in izkušnje ter na razgovoru blestim in mi je očitno, da so vrgli oči name – bom, logično, skušala že v štartu pridobiti kak evro ali dva več. Če pa bi že pred tem težila po telefonu in bi mi rekli: plača je toliko in toliko; bi mi potem na razgovoru brez težav rekli “saj ste vedeli, da je toliko in nič več”.
En dan dopusta:možnost za željeno službo = 0:1.
Jaz tako. Vsak pa po svoje.

Pred časom sem na dosti podobno vprašanje že odgovorila, pa naj še enkrat. Če imate službo, ko kandidirate drugam, napišite svoja pričakovanja finančno ovrednotena. Recimo… pričakujem stimulativno naravnano delovno okolje, …. število dni dopusta in vrednotenje tega in enakovrednih delovnih s plačo ne manj od…. V kolikor izpolnjujem vaša pričakovanja, se z veseljem odzovem na vaše povabilo za razgovor.
Če so resni, bodo iz tega razumeli samo, da si resna kandidatka, če niso resni, pa škoda časa, dopusta, stroškov za vozit se na razgovore. Če bomo pri iskanju vsi dosledno postavili zahtevo po navedbi plače, bo tudi pri nas to enkrat postal neobvezen standard, vsaj pri dobrih ponudnikih delovnih mest. In ko postanejo podatki o plači javni, brez skrbi, vsak ki da na ugled, mu ne bo vseeno, kakšen sloves ima med poslovnimi partnerji. Na nek način delojemalci soustvarjamo bedne pogoje na delovnem trgu, ker vse požeremo in smo z vsem zadovoljni.

Pred časom sem na dosti podobno vprašanje že odgovorila, pa naj še enkrat. Če imate službo, ko kandidirate drugam, napišite svoja pričakovanja finančno ovrednotena. Recimo… pričakujem stimulativno naravnano delovno okolje, …. število dni dopusta in vrednotenje tega in enakovrednih delovnih s plačo ne manj od…. V kolikor izpolnjujem vaša pričakovanja, se z veseljem odzovem na vaše povabilo za razgovor.

V tem primeru v tej fazi ne bi več vpraševala, ker bi to kazalo, da sproti spreminjaš “pogoje igre”. Dober in pronicljiv delodajalec bi te znal izločiti.

Če so resni, bodo iz tega razumeli samo, da si resna kandidatka, če niso resni, pa škoda časa, dopusta, stroškov za vozit se na razgovore. Če bomo pri iskanju vsi dosledno postavili zahtevo po navedbi plače, bo tudi pri nas to enkrat postal neobvezen standard, vsaj pri dobrih ponudnikih delovnih mest. In ko postanejo podatki o plači javni, brez skrbi, vsak ki da na ugled, mu ne bo vseeno, kakšen sloves ima med poslovnimi partnerji. Na nek način delojemalci soustvarjamo bedne pogoje na delovnem trgu, ker vse požeremo in smo z vsem zadovoljni.

Normalno. Hallo! Kdo pa se danes dela zastonj?

Pred časom sem na dosti podobno vprašanje že odgovorila, pa naj še enkrat. Če imate službo, ko kandidirate drugam, napišite svoja pričakovanja finančno ovrednotena. Recimo… pričakujem stimulativno naravnano delovno okolje, …. število dni dopusta in vrednotenje tega in enakovrednih delovnih s plačo ne manj od…. V kolikor izpolnjujem vaša pričakovanja, se z veseljem odzovem na vaše povabilo za razgovor.

V tem primeru v tej fazi ne bi več vpraševala, ker bi to kazalo, da sproti spreminjaš “pogoje igre”. Dober in pronicljiv delodajalec bi te znal izločiti.

Če so resni, bodo iz tega razumeli samo, da si resna kandidatka, če niso resni, pa škoda časa, dopusta, stroškov za vozit se na razgovore. Če bomo pri iskanju vsi dosledno postavili zahtevo po navedbi plače, bo tudi pri nas to enkrat postal neobvezen standard, vsaj pri dobrih ponudnikih delovnih mest. In ko postanejo podatki o plači javni, brez skrbi, vsak ki da na ugled, mu ne bo vseeno, kakšen sloves ima med poslovnimi partnerji. Na nek način delojemalci soustvarjamo bedne pogoje na delovnem trgu, ker vse požeremo in smo z vsem zadovoljni.
[/quote]

Na razgovoru vedno vprašam za plačo, če pa oni prvi vprašajo koliko pričakujem, pa povem za koliko sem pripravljena delat.
Zgornji nasvet je odličen, zakaj bi človek tratil čas.


Sem že večkrat menjala službo, večinoma je bil razlog boljša plača. Vedno sem za višino le-te vprašala na razgovoru.
Pred razgovorom pa tega ne bi naredila niti pod razno. Skušam se postaviti v vlogo delodajalca. Človek, ki bi me že pred samim razgovorom vprašal za plačo, bi zagotovo pustil vtis, da mu je to najbolj pomemben faktor. Čeprav nas večina ve, da plača dejansko je (v večini primerov) najbolj pomemben faktor. To se nekako prikriva ali vsaj daje vtis, z obeh strani, da ni tako.
Če se prijavim za neko službo, pomeni, da mi očitno zelo odgovarja tisto delo, podjetje, itd. (v nasprotnem se ne bi niti prijavila). In če mi tako zelo odgovarja, nočem te možnosti že a priori skvariti zaradi neke tako nepomembne (nepomembne v primerjavi z željeno službo) stvari kot je en dan dopusta. Ali pa dva, pet, deset. Komu mar, bom pač poleti pet dni več v službi, a tisti, ki mi bo dolgoročno bolj odgovarjala kot trenutna.
Poleg tega, zakaj bi zapirala vrata možnosti pogajanja za plačo? Če imam znanja, reference in izkušnje ter na razgovoru blestim in mi je očitno, da so vrgli oči name – bom, logično, skušala že v štartu pridobiti kak evro ali dva več. Če pa bi že pred tem težila po telefonu in bi mi rekli: plača je toliko in toliko; bi mi potem na razgovoru brez težav rekli “saj ste vedeli, da je toliko in nič več”.
En dan dopusta:možnost za željeno službo = 0:1.
Jaz tako. Vsak pa po svoje.
[/quote]

Če greš na en razgovor je to še sprejemljivo. Če pa intenzivno iščeš novo službo, je teh razgovorov lahko hitro 5 ali 10. Meni se je že zgodilo, da sem za isto delovno mesto bila dvakrat na razgovoru. Najprej so imeli širši krog, potem pa še nekaj kandidatov, ki so jim najbolj ustrezali. Če ima podjetje tekom leta še nekaj dni kolektivnega dopusta, si pri minimalnem dopustu (20 dni) hitro na nuli.

Meni se zdi neumno hodit na razgovor na drug konec Slovenije, da tam npr. izveš, da ponujajo minimalno plačo, pričakoval pa si npr. 1.000+ EUR neto. Če bi bil to en razgovor v celem letu, ker se je ravno ponudila moja sanjska služba, bi reskirala. Če pa bi redno pošiljala prošnje in hodila na razgovore, bi mi bilo žal dneva dopusta za to. Če delodajalec postavi svoje pogoje (izobrazba, znanja, izkušnje) in zahteva vse podatke od kandidatov, bi bilo korektno, da lahko tudi delojemalec kaj izve vnaprej. Če si jim všeč, ne bi smelo biti takšno vprašanje problem.

Če greš na en razgovor je to še sprejemljivo. Če pa intenzivno iščeš novo službo, je teh razgovorov lahko hitro 5 ali 10. Meni se je že zgodilo, da sem za isto delovno mesto bila dvakrat na razgovoru. Najprej so imeli širši krog, potem pa še nekaj kandidatov, ki so jim najbolj ustrezali. Če ima podjetje tekom leta še nekaj dni kolektivnega dopusta, si pri minimalnem dopustu (20 dni) hitro na nuli.

Meni se zdi neumno hodit na razgovor na drug konec Slovenije, da tam npr. izveš, da ponujajo minimalno plačo, pričakoval pa si npr. 1.000+ EUR neto. Če bi bil to en razgovor v celem letu, ker se je ravno ponudila moja sanjska služba, bi reskirala. Če pa bi redno pošiljala prošnje in hodila na razgovore, bi mi bilo žal dneva dopusta za to.
[/quote]

Če drži poboldano (neizbirčnost), pomeni, da si 1. brezposelna, 2. ne maraš svoje trenutne službe (razlog ni pomemben) in se je želiš čim hitreje znebiti. V prvem primeru dopust ni problem (morda samo prevozni stroški), v drugem primeru dopust tudi ne bi smel biti problem.
Kot pravim, vsak ve zase. Meni osebno je bolj pomembna dolgoročno čim boljša služba kot pa nekaj (pa četudi 20) dni dopusta. Ja, za svojo idealno službo sem se pripravljena odreči celemu eno-letnemu dopustu.

Če bi bila delodajalec, bi te skenslala, če me vprašaš za plačo. Žal. Ker tvoje vprašanje zame pomeni, da imaš še druge alternative, torej je velika verjetnost, da me zaje bes. In moram še enkrat narediti razpis, če se odločiš, da ti plačam manj kot nekdo drug. To v primeru, da se odločim zate na razgovoru. Ampak to vprašanje mi daje tudi slutiti, da kot prvo nisi resna in če slučajno si resen kandidat, si pa neumna, da greš to spraševat in dajat občutek, da nisi resna.
Nisem delodajalec in mi sicer gre ta naš sistem na živce, toda, poskušaj se vživeti v delodajalca.

Na razgovoru ne bi naredila nič, kar bi šlo delodajalcu na živce. Ti pa nisi preveč navdušena nad to službo. To se da razbrati iz tvojega pisanja. Ne boš je dobila na tvoj način. Počakaj, da te izberejo, ko te izberejo, takrat povprašaj po plači in zavrni službo, preden podpišeš pogodbo. Nesramno? Ja, življenje je nesramno.

Resen delodajalec že v razpisu navede plačo. Tudi v Sloveniji so zametki tega, čeprav še redko. Če vprašam po plači, še zdaleč ne pomeni, da nisem resna, ampak da ne želim tratiti ne svojega ne njihovega časa, sploh pa se za majhno plačo ne mislim voziti na drugi konec Slovenije.

Če je za delodajalca žalitev podatek o plači, potem je z njim nekaj narobe, da se gre skrivalnice. Čudno da za evropske delodajalce pa to ni žalitev.

New Report

Close