Naporn najstnik in šola
Fant, star 17 let. Vpisan v 4letno strokovno šolo.
1letnik-1 popravni izpit narejen v prvem roku.
2letnik-3 popravni izpiti, zadnji narejen v tretjem roku.
3 letnik december- negativne ocene, nezainteresiranost kljub dogovorom, pogovorom, sankcijam takšnim in drugačnim.
Starša ne vesta več, kaj lahko sploh še naredita. Ne gre za droge, urejena družina, fant sicer izredno vzgojen, vljuden, deloven,…
Ima kdo izkušnje? Nasvet?
Verjetn avtor misli, da je sin len, ker bere na monu, da bi moral vsak otrok imeti vsaj 9 različnih obšolskih in pošolskih dejavnosti, vmes se ukvarjat s podjetnišvom, dobrodelnostjo in valda pomagat doma. Pa na verouk ne pozabit.
Vsak, ki od zgoraj naštetega odstopa velja za čudnega in depresivnega.
Buh vam pomagi starši, ko vam bodo otroc pr 25.letih pregoreli zaradi stresa, punce ne bojo mogle zanosit, zarad vsega sranja, ki ga po vašem morjo počet.
V resnic pa nbenga ne zanima kake ocene in kok popravcev si mel v srednji. Važn je sam al si jo naredu al ne.
Ne da je naporen najstnik, ampak je najstništvo za nekatere naporno.
Nasvetov o palici, klofutah in resetiranju boš verjetno dobila veliko.
Dvoje bi izpostavila. Starši smo od prvega razreda pod pritiskom, da se morajo naši otroci izkazati, biti super duper, povsod nenadkriljivi, vrhunski športniki, glasbeniki in odličnjaki brez štirke, samoumevno je, da so zlati maturanti in se vpišejo vsaj na medicino. Imeti povprečne otroke je danes kar težko, če nimaš teh zadev pošlihtanih.
To je tisto, kar morata vidva z možem malo prepucati pri sebi.
Drugo je pa potem otrok. Določen procent najstnikov puberteta dobesedno zjebe. Gotovo si imela take primerke za sošolce v srednji šoli. Enostavno ne gre, ni energije za odpret knjigo, ne zaležejo ne grožnje, ne nagrade. Vse je vseeno, če je, al če ni. Ni volje ne do življenja, ne do žura, ne do športa, še najmanj pa do šole.
Moja perla šolo jemlje po liniji najmanjšega odpora. Ker se mu da za popravce učit še manj kot sproti, poskrbi vsaj za to, da nima popravcev, ima pa že vnaprej prekalkurirano, kateri faks nima omejitev, tako da ga točke ne tangirajo popolnoma nič. Zadovoljen je sicer, če dobi dobro oceno, še najbolj, če je posledica minimalne priprave. S tem sem se nekako sprijaznila, čeprav sem stalno na robu panike, ker ne vem, kdaj ga bo minila še ta trohica volje do učenja. Njena zanima glasba, igrice in poklic, kjer mu ne bo treba zjutraj vstajat in bo denar kar sam padal v žep. Čakam, da tak poklic izumijo 🙂
Ne vem, ali bi pri tvojem zaleglo, če mu nekako dopoveš, da je izgubit eno leto v srednji šoli zaradi totalne lenobe res največja beda. Če bi vsaj žural in zato ne bi zdelal … tako pa bo zabil eno leto samo in izključno zaradi lenobe in pomanjkanja volje. Kar je najbolj neumna varianta sploh, s tem se niti pohvalit ne moreš pred drugimi. Poskusi se z njim pogovorit kot starejša sestra, ki je dala to skozi in ve, kako je, je pa neobremenjena s tem. Ne kot mati, ki vsak dan najde par novih sivih las zaradi sina.
Jaz sem dejansko dvignila roke 90-procentno. Ve, ker to stalno ponavljam, da ga bom poslušala, če se bo želel pogovorit, da mu bom pomagala, če bo v frki, da pa nimam več idej in energije, da bi mu preprečila kajenje, žuranje, mamila. Tukaj mora on sam imeti mero – to sem mu tudi povedala. Je pa moja perla že polnoletna.
Sem pa po tretjem letniku od njega zahtevala, da si poišče delo med počitnicami.
Ni edinec, ostali so čisto druge baže – hvala bogu.
No, jaz sem bila v srednji šoli tudi precej na glavo, edino kar se šole tiče, ni bilo šale. Enako je bilo na faksu. Poskusi mu nekako dotajčat. Res tako malo je treba, da preguraš z dvojkami. Partner je bil pa še hujši – njega po par dni na teden sploh ni bilo domov, ampak v šoli je bil pa prav dober. Njemu niso več mogli soliti pameti, starše je odpikal, če se mu je zdelo, je povedal, kje je, ali pa tudi ne. Ker se mu je zdelo, da je odrasel :). Mogoče je v tem fora tudi pri tvojem sinu. Priznaj mu, da nekaj vseeno že ve in da je že skoraj odrasla oseba. In mu daj tako priložnost, da to tudi pokaže.
Je pa takih mulcev več, kot si misliš, samo starši se ne hvalimo ravno naokrog.
Fant je čisto navaden najstnik, vprašanje je le, kaj ga tako fajn matra, da se vrti v začaranem krogu.
1. Dejstvo je, da je težko izdelal že prva dva letnika, da je v tretjem snov toliko težja, da ima zelo slabo podlago od prej in da ne uspe predelati nove snovi, kar se odraža na ocenah. Jaz bi se tu vsedla z njim in se konkretno pomenila, kje bi on iskal rešitev problema z ocenami in kako bi on to reševal, ponudila bi pomoč inštruktorja, ki bi mu pomagal s snovjo za nazaj in s tekočo snovjo, da pride na zeleno vejo z vsem.
2. Ok, program ga zanima,kako pa kaj razred in sošolci? Mene je program zanimal zelo, res zelo, razred pa groza od groze, sošolke katastrofa, tako slabo sem se počutila v tem razredu, grozno mi je bilo hodit v šolo in sem padla letnik samo z enim popravcem, ostale ocene sem imela 3-5… Ko sem ponavljala, je bil razred 100x boljši, moje ocene pa tudi!
3. Depresija, anksioznost, najstništvo zna biti naporno, kar naprej se nekaj spreminjaš, eni se tudi kar naprej ukvarjajo sami s sabo in s svetom in vse je grozno, mislijo, da je vse jasno, a nič ne razumejo, skratka, eno samo trpljenje… Mogoče ni odveč obisk psihologa, ki bo ugotovil, če je fant v kaki stiski in kako mu tu pomagat.
Fant ima dva problema: lenobo in neodgovornost.
Če je len, bo vedno len. Lenoba ni simptom pubertete. Malo vzgoja, še bolj prirojeni karakter, spremlja te vse življenje. V puberteti pride na dan tako kot vse druge negativne karakterne poteze, ki jih je otroštvo do tedaj vsaj delno skrivalo.
Če nima odgovornosti, se jo da delno priučiti, samo pri 17ih je za to malo pozno.
Pri nas je situacija podobna. Nasveta nimam, ker vse kar smo sprobali ni dalo rezultatov. Mož vse skupaj bolje prenaša. Se trudi razumet, pa pravi, da sina ne more nagruntat. Drugače ima kar dober nos za ljudi. Meni pravi, da naj se skuliram in neham sekirat, da ne zbolim. Ja življenje najstnikov in staršev je težko.
Menim, da je problem v temu, da je 4 letna strokovna šola zanj pretežka.
Ko je bil moj sin star 17 let, je bil tako len in nezainteresiran za karkoli, da sem si jaz pulila lase.
Gimnazijo je izdelal z dobrim uspehom, s tem, da se ni nič učil. Nič.
Danes je študent 3. letnika na FMF – smer fizika.
Kaj naj rečem?
Čisto drug človek. Deloven in odgovoren.