Stara zgodba; Porocena skoraj tri desetletja, otroci odrasli. Med zakonom doživela veliko slabega ( poniževanje,zlom trtice, lubosumnost, grožnja z samomorom,a vedno sem si rekla, saj bo samo da mi otroci zrastejo ).
Bili so tudi lepi trenutki, ko sva znala uživat v enakih hobijih, potovanjih. A vendar so zadnje case zopet odprle stare rane.
Pred tremi leti sem se odločila, da si izpolnim mladostno željo po diplomi, ki ga letos uspesno zaključujem, mož mi je že na začetku dal vedeti, da me pri tem ne podpira, to me je zelo prizadelo a hkrati dalo energijo, da dosezem cilj.
Naj napisem, da je tudi on hodil 6 let v šolo ( stiriletni program+VI stopnja), takrat sem delala vse sama imela otroke, hodila v sluzbo kosila, skrbela za okolico hise…njegova prioriteta je bil studij.
Letosnje leto sem imela zelo veliko prakse ( zjutrsj sluzba, popoldan praksa ali obratno), tako da sem skoraj tri mesece deleala po 15-16 ur dnevno, vikendi prosti.Moz pa si je ravno med prostimi vikendi vzel cas za svoj hobi in ga ni bilo doma. Ker sem bolj tihe narave sem si rekla ok pa pojdi, se bom ze znasla.
Sama zelo rada hodim v gore in kot naroceno ob spremstvu znanca srecam na dvatisocmetrov sorodno duso, beseda da besedo, tako nadaljujemo pot kot trio.
Kaj kmalu se zmeniva, da greva na se eno posebno turo skupaj ( zaradi varnosti ) zopet pogovor in prezivlja je lepega dne v gorah. Kaj kmalu sem zacutila, da mi je ta oseba zelo naklonjena in jaz njej. Seveda sem se bala priznati, ampak kot magnet me je vleklo k njej. Vedela sem da ssm porocena, po drugi strani pa sem si mislila pa zakaj oa tudi jaz ne bi uzivala tako kot uziva moz v motorizmu( vikend potovanja po jugi – med potovanj me je blokiral tudi na fb, da nisem vidla njegovih objav( to sem ugotovila pozneje med pogovori z prijatelji o objavi slik, ki jih jaz nisem mogla vidt) , sva pa kintaktirala preko mesengerja kje je ).
Prisla sem do spoznanja, da moza ze dolgo casa ne ljubim vec, da sva na zunaj idealni par znotraj prazna. Predlagala sem mu locitev, ki pa je ne zeli sprejeti ( zeli si se ene moznosti, pravi da se bo spremenil, da bo vse drugace, da je pripravljen iti na terapije).
Jaz pa ne vem ce si to sploh zelim ( prijatel se je umaknil iz tega kroga, pravi da ne zeli biti on razlog locitve, da naj se odlocim on ali mož). Otroci so nama ravno tako predlagali naj si poisceva zakonskega svetovalca in poskusiva znova ( ampak ne vem ce si to zelim, prevec je bilo bolecin), ljubezen do moza je ze zdavnaj ugasnila, zal sem to sem spoznala sele sedaj.
Zelela sem se odseliti za nekaj tednov k starsem, ki pa so mi bivanje pri njih zavrnili predvsem z razlogom, da moz nebi zopet grozil s samorom kot pred leti).
Zal financno nisem sposobna iti v nek najem sobe( palcevanje visokih obrokov solnine in premajhna placa).
Kaj naj storim, nadaljujem zakon brez moje ljubezni ( moz pravi da me ima rad, da si ne predstavlja zivljenja brez mene, da ga bo vsaka stvar v hisi spominjala name )in greva po strokovno pomoc, ali prosim znance za denarno pomoc in si najdem svoj mir.
Se opravicujem za pisanje ,ki je zmedeno kot moja glava.

Po mojem premisli, ali bi se odločila za razhod, če ne bi bilo tistega hribovca.
Ali bi šla narazen, tudi če bi potem za vedno ostala sama? Bi šla narazen, ker si ne predstavljaš ostanka živlneja preživeti s tem človekom?
Finance niso izgovor, saj verjetno bi ob ločitvi delila skupno premoženje, a ne?

kakšnega svetovalca, vidva sta gotofa… Pa kaj se pri teh letih še vedno trgate na teh izobraževanjih do nezavesti, na koncu pa še vedno nimate tolk keša, da se osamosvojite, naj dela samomor, kaj čes mu ti tukej, itak vikende preživlja v nekem svojem svetu…….

kar si napisala, pojdi svojo pot naprej!

ti misliš, da je tvoj problem to, da ti hočeš ločitev, pa je cel svet proti tebi

mož itak (si je izračunal, kako drago bi ga to prišlo)
otroci bi radi ohranili status quo
starše je groza sramote, ločena pa to….

premisli, kaj hočeš od preostanka življenja. ni nujno, da bo novi perspektivni partner tako prijeten in obetaven tudi ko bosta že par let (če sploh) skupaj

je pa res, da do moža gojiš ogromno zamer, ki so smrt za vsako vezo.
premisli, ali želiš sama nadaljevati svojo pot, ali boš raje po ustaljenih parametrih še naprej v slabem zakonu, gojila zamero do moža ter se smilila sami sebi.

ti pa v vsakem primeru svetujem terapevta. najprej zase, da sploh ugotoviš, kaj je pri tebi na stvari.
ps
ločiš se lahko tudi tako, da za začetek ne greš nikamor. samo tožbo za ločitev vložiš.

Že zdavnaj bi morala vidva narazen.. Jaz bi se na tvojem mestu ločila pa če on soglaša ali ne
Niti minute več ne bi zapravila zanj
Ta človek te ni nikoli podprl pri ničemer, ni tukaj ne spoštovanja ne ljubezni
Nevem kako boš uredila finančno stanje saj praviš da si brez denarja.
Kar se pa tiče moškega ki si ga spoznala naj ne bo izi way out ker izi way out je v tvojem primeru nemogoc saj nimaš sredstev da bi čez noč spokala in si najela ali kupila stanovanje. Ne zanašaj se na novega znanca da ti bo priskočil na pomoč ker nihče noče tujih tezav-ker te ljudi hitro odbijejo, pa če izgleda se tako oh in sploh in je čutiti povezanost med vama,zanesi se samo nase . Najprej probaj urediti finance to naj ti bo prioriteta ker bo ločitev veliko lažja in ne bo potrebe po begu k novemu znancu.

torej si stara vsaj 50 let in pri teh letih se ti zdi edina alternativa otroška sobica?
V bistvu ne rabiš nikamor hoditi, odločiti se moraš pri sebi.
Tožbo za ločitev lahko daš sama, mnenje moža nima nobene vloge.
Hoditi ne rabiš nikamor, ostaneš kjer si, dokler ne razdelita premoženja in uredita pač teh zadev.
Pred seboj imaš še nekaj življenja in nima ga smisla zapravljati za slabo počutje.
Vendar je po 30 letih vegetiranja kar zahtevno začeti živeti, tako da ne pričakuj pravljice.

Pri teh letih boš menjala zgolj stranko.

Predvsem se zavedaj tega, da mož nima rad tebe, ampak ima rad udobje, neobremenjenost, lagodno življenje … njega skrbi samo za svojo rit.
Terapevti … ne vem … če jih plača samo mož. Itak je to stran vržen denar.Ti svoj denar šparaj, ker očitno ga boš še kako potrebovala.
In, kar je najpomembnejše: ne steci v objem temu novemu. Verjamem, da si trenutno prepričana, da je idealen zate, da je tvoja sorodna duša in princ in oh in sploh. Ampak! Zavedati se moraš pa tudi tega, da si v tem trenutku ranjena, polna zamer in jeze do moža … in zato ni težko videti samo dobrih lastnosti pri nekom drugem, ki se s tabo normalno pogovarja, te podpira, te razume. Kot bi ti božal dušo in srce.
Če boš šla stran, kar upam, da ti bo uspelo, pojdi nekam čisto zase in ne oklepaj se preveč prvega moškega, ki ima zate lepo besedo.
Verjemi, da vem o čem govorim, ker govorim iz lastnih izkušenj.

Mogoce je res terapevt resitev, pa ne za zakon, ampak zate. Ce bosta sla v svetovalnico, mogoce resis svoje dileme dokaj enostavno, najdes sebe.
Ni pomembno, ce ostaneta skupaj ali ne, pomembno je, da stvar resis tako, da bos ti zadovoljna na koncu.

Jaz osebno bi se ločila tudi brez tega prijatelja. Šla živet nekam sama. Ta prijatelj pa samo na obisk ko se strasti umirirjo.
Pa če se misliš ločit se daj po hitrem postopku – ne napoveduj nekaj dosti, ker se zna zgodit, da bo mož pospravil premoženje na varno.
Upam, da je pisano na oba pol pol.
Če bo naredil samomor pa ga naj – ampak dvomim da ga bo, ker je prevelik egoist.

pokliči me, ti pomagam

Je tvoja sorodna duša poročena?

Jaz osebno bi se ločila tudi brez tega prijatelja. Šla živet nekam sama. Ta prijatelj pa samo na obisk ko se strasti umirirjo.
Pa če se misliš ločit se daj po hitrem postopku – ne napoveduj nekaj dosti, ker se zna zgodit, da bo mož pospravil premoženje na varno.
Upam, da je pisano na oba pol pol.
Če bo naredil samomor pa ga naj – ampak dvomim da ga bo, ker je prevelik egoist.
[/quote]

Lahko pa ti mirno hodiš v gore s prijateljem, mož pa še naprej sam z motorjem in to je to.
Če je ok možu potem imaš pol težav rešenih.
Če ti tvoji obiski gora možu niso ok imaš dve opciji:
– al še ti enkrat zlomi medenico in ga prijaviš (mimogrede zakaj pa ga nisi že prvič?Ć)
-ali pa se mu bremze na motorju “pokvarijo”
– ali pa poje kak začinjen golaž

živi in pusti umreti

Mislim, da je res skrajni čas, da se končno osamosvojiš. Brez dedcev, staršev in drugih bergel, pa ne glede na to, ali se boš ločila ali ne. Ti sploh ne veš, kdo si in kaj hočeš, tebe si moški podajajo kot žogo.
Hvala bogu, da ima ta hribolazec več pameti v zgornji kot spodnji glavi (leta vseeno nekaj prinesejo).

Vprašaj se, če bi kaj spremenila, če ne bi srečala te sorodne duše? Bi?

Jaz bi od takega človeka odšla že davno. Sem dala toliko čustvenih izsiljevanj in manipulacij čez, da sem nanje alergična in lej, če bi rad delal samomor – eto ti štrik pa tablete, pa vozi, Joži! Vsak je ZASE odgovoren in če se mu ne da več živet, pa naj ne. Sicer pa je samomorilnost eden zelo redkih razlogov, ko lahko pokličeš rešilca in svojca strpaš na psih. kliniko. S tem mu lahko odzvameš opravilno sposobnost, kar pomeni, da je tudi s premoženjem ne more več razpolagat. Toliko samo o anjbolj zlobnem in najbolj črnem scenariju….

Torej – če misliš odit, odidi zaradi sebe. Kakšni terapevti, lepo te prosim? Si predstavljaš, da ga ponovno vzljubiš? Če si ne, je škoda časa in denarja. Terapevti so smiselni, ko ljubezen še je, vsaj malo, vsaj kanček – če je ni, če je umrla, nima smisla. VENDAR – nikakor se ne bi spustila v novo razmerje! Ne in ne! Najprej izpeljat ločitev, priprada ti polovica premoženja, na to ne pozabi!!!!! Nikar ne popuščaj oz ne odidi praznih rok za to, da boš lahko odšla!

V novo vezo se spusti ZELO ZELO ZELO previdno! Vedi, da si čustveno ne samo podhranjena, ampak izstradana. Taka si lahek plen vsakomur, ki zna povedat 2 stavka z repom in glavo. Vem, da ob tem zmajuješ z glavo, da “on!! ” pa ni tak – lahko, da ni! Vseeno reši najprej svoj obstoj, svoj odhod in ločitev, šele ko boš trdno na svojih nogah, finančno, materialno IN čustveno, razmišljaj o novi vezi, pa še to zelo počasi in lep čas vsak na svojem in vsak na svojih financah!

Pričakuj pa teater in dramo, grožnje s samomorom itd. Razčisti pri sebi, ali te bodo ganile ali ne. Mene ne bi, ti pa o tem prej premisli, naredi strategijo in ji sledi. Brez oklevanja, ker če boš oklevala, se niti loti ne.

Življenja ni več veliko. Izkoristi ga za sonce in srečo. Sicer ne idealiziraj a vseeno poslušaj intuicijo. In če ta, oz. srce pravi da pojdi, potem pojdi. Dovolj časa in dovolj odrekanja je šlo za življenje drugega. Zdaj si na vrsti ti. Le na pot se podaj. Bo težko, a kot na vrhu gore, lepo. In izplačalo se bo. Začni se spoštovati, ceniti in uživati, brez občutka krivde.

Srečno. Te podpiram v odločitvi, ki si jo že na tihem v sebi zdavnaj sprejela. 🙂

Kaj bi si še hotela priznati? Kar se pusti, da umre, ne oživi z nobeno terapijo več.

Če s tem odkrito seznaniš moža, lahko živita še naprej oba tako, kot doslej: vsak po svoje, eden mimo drugega, osamljena pod isto streho. Ne misli, da – še tako slepa okolica – tega vajinega odnosa že dolgo ne vidi več kot idealne zakonske variante. Takih relacij se preprosto ne da skriti.

Potem ti manjka le peščica bolj ali manj odkritih očitkov (kako se nisi dovolj potrudila za odnos) tistih, ki naj bi jih (po mnenju enega od uporabnikov zgoraj) imela ti za “bergle”. S trenutkom, ko boš odklopila njihovo mnenje kot upoštevanja vredno, se bo skristaliziralo, kdo se je na koga opiral. In zavedla se boš, da že leta postavljaš druge pred sebe – zato, ker nisi verjela, da smeš živeti zase.

In da je zdaj dozorel tvoj čas.

Hvala vam za vase pisanje, mnenja. Vcasih clovek rabi samo mnenje nekoga tretjega in tisti “kaj ce !), kaj kmalu izgubi pomen besede.
Res sem se porocila zelo mlada, vzorec pri starsih je bil, da je mati drzala 4 vogale oce pa je bil temelj hise.Ta vzorec sem prinesla in nadaljevala tudi v svojem zakonu prepricana,da je tako prav. In ko ni bilo prav, je bil zopet izgovor “samo da mi otroci zrastejo pa grem” in otroci zrastejo. Potem pa kar naenkrat buuum, dovolj imam tega hocem ziveti, hocem locitev ! In zopet prigovarjanje otrok, moza, da se bo spremenil, da je delal napake ampak da bo vse drugace.
Mogoce mi je ta hribovski prijatelj samo dal vedet, da nisem slaba oseba, da imam potencial, da sem vredna zivljena, ampak on zeli biti enkrst partner ne ljubimec- je samski.
Nekdo mi je napisal tezko bo, tezko mi je ze sedaj ampak res je na vrhu gore je vedno cudovit razgled vmes pa prepadi in strah pred padci.
Hvala vam, rabila sem samo tisto pikico samozavesti, ce delam prav. Financno se bom pa tako ali tako kmalu opomogla, strosek fasa je samo se nekaj mesecni.

Joj…take babe ste mi res kokoši.

Pretrpela bi še pa još, če ne bi bilo “prijatelja” a ne da? Totalno nesamostojo in nesposobno babše.

Mož te nima rad in nobena terapija tega ne bo spremenila. Zaživi po svoje in če je tvoj hribolazec tvoja usoda se bo iz tega še kaj razvilo. Ne dopusti pa, da te kdo izsiljuje z samomorom. Povej mu,da se naj “fenta”. Takšni se imajo zelo radi. Če je res kar si napisala pa je tvoj mož hinavec, zagledanec sam vase, prevarant in manipulant. Ali res želiš živeti s taksno osebo? Jaz sem imela podobno zgodbo. Če ne bi odslovila bivšega se mi ne bi zgodil zdajšnji. In zdaj mi je PREČUDOVITO. Srečno pri odločitvi.