Bila je živa. Zdaj je ni več. :(
Ja, krava se mi smili. V agoniji jo pripeljejo na klanje. Tovornjaki so pobruhani, pokakani, krvavi od ran pri privezu. Ja, smili se mi, ko jo postavijo v koridor, iz katerega ni izhoda. Ob vonju krvi in šoka, ob mučnih glasovih drugih krav, ki to doživljajo pred njo. Nato pa strel med oči, dvig za eno nogo z dvigalko, prerez vratu in ogromno krvi. Trpljenje se konča. Preide v meso, ki ga jeste.
Ja, pujs se mi smili. Smili se mi, ko ga strpajo v plinsko komoro. Poleg 50 ali 100 ostalih. Spustijo plin. Kot Nemci za Žide. Nekateri se onesvestijo, drugi še ne. Nato dvig oslabelega telesa in prerez vratne žile in ogromno krvi. Trpljenje se konča.
Preide v meso, ki ga jeste.
Ja, perutnina se mi smili. Po 1000 40 dni starih brojlerjev pripeljejo v kletkah na klavno linijo. Obesijo jih za nogo z glavo navzdol. Potopijo jim glave v vodo. Nato jih strese elektrika. Omamljene potujejo z glavico navzdol do mesoreznice. Odreže jim glavo. Glave padajo v kanal. Kri. Povsod polno krvi. Trpljenje se konča.
Preide v meso, ki ga jeste.
In ne, ne moreš primerjati solate in paradižnika z živim bitjem. Ne. Ne gre.
popolnoma se strinjam s tabo. kar si opisala je grozno, pošastno in to počnemo mi drugim živim bitjem vsak dan., lastnost, ki smo jo uspešno razvili – da naš pes lahko spi z nami v postelji in da mačko crkljamo, krave in svinje pa ne prepoznamo kot živo bitje, se imenuje KARNIZEM. in ja, tudi jaz občasno jem meso in se ne počutim dobro, ko ga jem. upam, da mi enkrat super dokončno prenehati s tem.
kar se tiče paradižnika – če ga utrgaš mu delaš silo. če pustiš, da sam pade do, pa je ok.
kar se tiče solate – če jo porežeš je ok, če jo pa izruvaš, pa jo ubiješ. trava oz. plevel pa so narejeni za to, da se jih smuka. ne trga, ruva, ampak smuka – podobno kot reže. to počno srne, krave, vsa rastlinojeda bitja.
predlagam ti, da si prebereš strokovno literaturo na področju čutenja rastlin; kaj so že in kaj nesporno dokazali znanstveniki in kaj lahko tudi sama vsak dan sproti opaziš pri opazovanju le teh. komunicirajo med seboj na različne načine. dajejo signale druga drugi, ko so napadene, ogrožene, ipd. skratka ni vseeno kako delaš z njimi.
Ubogi polžek. Misli, da je prišel v raj, solata, dokler ti oko seže. Velika, sočna, redno zalivana, brez plevela……potem pa zapade en čuden dež, ki je čudnega vonja in okusa, polž se počuti vedno slabše, začne ga zvijati od bolečin, razžira ga pri živem telesu, počasi v mukah umira in opazi svoje sotrpine, druge polže, gosenice, hrošče, uši, vsi v mukah končno poginejo, da ti dobiš odlično, nepoškodovano solato v skledo.
Pa uboga ribica in želvica, ki počasi umirata v morju polnem tetrapackov tvojega riževega mleka, plastični embalaži tvojega naravnega deodoranta in praška za pranje perila, med ostanki tvojega televizorja in računalnika, mimo priplava plastičen krožniček, s katerega si na pikniku jedla zelenjavo na žaru…….voda je vedno bolj umazana, obe imata že poln želodček majhnih delcev plastike, res, uboge živali.
Hočeš life za vse? Preseli se v jamo in živi od nabiralništva. Pa pazi, da ne sedeš na kako mravljo v jami.
Lep, sočen korenček odruvaš iz zemlje. Še prej ga primeš za “šop las” in sunkovito zagrabiš, zvijaš, puliš, pod kotom ruvaš, dokler ti ne ostane v rokah. Še ves vroč, dišeč, s kančkom življenja. Šop las se rešiš že na licu mesta. Ampak za ta korenček, se pot še ne konča. Gre pod silovito tuširanje, strganje, sušenje, tolčenje ob cunjico. Nato se odločiš, da ga daš v hladilnik, ker si spoznal, da ni še čas za uporabo. Trpi cel teden na hladu, ker se v tem času nisi spomnil na njega. Ko pride dan, ko naj bi bil njegov konec, ga pričaka gromozanska plastična dila, zraven svetleč nož in lupilnik. Podrgneš po kožici, potegi gredo gor in dol, škrta, vmes kdaj tudi spodleti. Se razjeziš, ga robustno narežeš na kolobarje. Pustiš nekaj časa ležati na dili. Nazadnje se ga usmiliš in vržeš v vročo ponev.
Kriki so nemi, nihče ga ne sliši, trpljenje je končano.
Če vi ne ločite solate od živali, ste res ubogi v duši. Ali pa ste prešpricali celo biologijo v OŠ.
Rastline nimajo CŽS – centralnega živčnega sistema. Nimajo krvi, nimajo ožilja, nimajo organov. Ne kričijo, ko jih pripravljaš za juho.
Sploh ne vem, kdo in kako lahko to primerja.
In primerjava s polžem tudi ni na mestu. Je dokaz tvoje uboge duše. Včasih so si ljudje sami ulovili žival, jo razkosali in pojedli. Kaj pa danes delamo z živalmi, pa je (milo rečeno) katastrofa. genocid na kubik.
In ja, tudi meni se smilijo! Ravno zato ne jem mesa.
Men bi tud pasal, da bi blo krav manj, ker jih je preveč, pa da bi se tiste pasle kot v planini, na čistih tleh in zdravih rožcah.
Če bi že kakšno staro potem pojedli, bi bila vsaj normalno meso.
Tako predlagam manjše število krav in lov na divjad, ki je je preveč in zdrava je.
Enako je s poljščinami, sadovnjaki, vinogradi, zelenjadarstvom. Vodo. Ah, zdj je že zrak pon plastike in nano delcev.
Tako, da tisti, ki ne kadite, bodite pomirjeni- vdihavate kar zadostne količine vsega, kar ne paše v vaša dihala.
Enako jeste strupnin plastiko, enako pijete oporečne tekočine.
Udrihanje samo po eni škodi pomeni, da smo slepi in tolerantni za druge, kar nam korporacije z veseljem servirajo.
In kaj ste dosegli z bojkotom hranjenja s kravo?
Pravzaprav ste potrdili zastrupljevanje zraka, zelenjave, sadja, tal, vode!
Res ste veliko naredili!
Enako antikadilci!
vam je potrkala na vest? zakaj sedaj blatite avtorico, mešate jabolka in hruške, zagovarjate pravice rastlin in klorofil poimenujete kri …?
živinoreja je, naj nam je všeč ali ne, najhujši sovražnik in največji onesnaževalec planeta …
tudi plastika je problem, ja
ampak zakaj sedaj vsi: češ saj itak nič ni zdravo, še luft ne, pa plastika pa ne vem kaj še vse …
začne se pri malih korakih, pri nas vseh
in kot je dejal Paul od Beatlov: če bi klavnice imele steklene stene, bi bili vsi vegetarijanci
Zato kapo dol vsem vegetarijancem in še posebej veganom!
Jaz se trudim jesti čim manj mesa in kar lep del mesečnih prihodkov ( ki so ZELO spodobni za slovenske razmere ) namenjam za društva, ki se trudijo za osvoboditev klavnih živali oz. čim bolj humano delovanje le-teh.
Vem, lahko bi denar namenjal za reveže, take in drugačne v Sloveniji. Pa ga ne. Revež ima izbiro in postane, če že ne bogataš, pa vsaj zasluži za spodobno življenje, povprečna krava/pujs žal ne.
Še enkrat – vsem veganom/vegeterijancem vsa čast! Ste edini pravi ljubitelji živali. In verjamem, da boste otroke vzgajali v tem duhu. Jaz moje vsekakor in upam, da njim uspe postati vegi, če že meni ni:))
Moje spoštovanje! Tudi jaz podobno razmišljam. Žal tudi meni ne uspe postati vegetarjanka, ali še bolje veganka, z veseljem pa opažam, da je vse več izobražene mladine okoli mene veganskih.
Najbolj grozljiva se mi zdi vzreja klavne živine… takoj podpišem bistveno višjo ceno mesa za bolj humano vzrejo.
Si pa upam trdit, da bo vsaj v razvitem svetu nekoč meso kot živilo ukinjeno. Sem pred kratkim brala, da so že zdaj nadomestki, ki so popolnoma identičnega okusa kot meso. Saj je bilo tudi obdobje, ko se je tudi sužnjelastništvo določeni populaciji zdelo naravno in pravilno.