Nosečnost in zavrnitev partnerja
Pozdrav
Sem noseča 3 otrok ,odločila sem se da otroka obdrzim kljub temu, da se partner ne strinja. Pravi,da on žal do tega otroka oz do te nosečnosti ne čuti nič ker ze zaključil z otroci.
No stvar je, da od tistega dneva ko je zvedel da sm noseča se do mene obnaša kot do tujca. Govori z tonom,kot da mu grem na živce, me ne pokliče tekom dneva nikoli, ne vpraša me nič, od tistega dneva spi v dnevni, se me ne dotakne pravzaprav kot da sva ” skregana”
Tudi čr ga sama objamem ostane kr trd.
To je noro, pogovorjat se noče.
Pred tem je pa bilo vsee oky noben problem bi rekli “happy in love”.
Kaj je to, kaj se dogaja?
Kr strah me je vprašat kaj je ker se bojim odgovora. Sicer iz službe prihaja ob normalni uri mislim da ni nobenega vmes.
Ko bo začel trebuh rast sej se mu bom zagabla če že sedaj se me izogiba.
Tako mi je hudo, tako trpim cele dneve mi gre na jok. Kmalu bom imela nuhalno pa ke je strah ga vpr ker sem sigurna da tole nosečnost bom kr sama dala skozi.
Da imas tako svinjo egoisticno in sadisticno,ki trpinci svojo noseco zeno, ker je noseca: z njim. Totalen bolnik in psihopat za moje pojme. Drzim pesti, da pride k sebi in da ne trpis prevec sicer pa mu povej svoje. Povej mu, da je bolano, da se ne veseli svojega otroka, da je bolano, da se tako grdo obnasa do ranljive zene. Naj popuca v svoji glavi ali pa govno gre kolikor je dolgo in siroko. Da ga ni sram kaj to vse po svetu lazi.
Saj ti je povedal kaj je narobe. Ne želi si še enega otroka. Otrok ni samo tvoj, je tudi njegov. On bo ravno toliko starš, kot ti. In jasno ti je povedal, da si tega ne želi. Zato bi naj bila odločitev o otroku SKUPNA, ti pa si jo kar sama sprejela (še za partnerja zraven) in zdaj se čudiš kaj je narobe. Poleg tega, da je odločitev za otroka ena izmed največjih v življenju, ne sme se je jemati tako lahkotno. In kaj bo s tem otrokom, ko bo odraščal, če oče že sedaj pravi, da do njega nič ne čuti…
Verjamem da ti je hudo, poskusi podporo najti kje drugje, če je od partnerja ne dobiš (mama, sestra, kolegice..). S partnerjem pa se skušaj pogovoriti, saj vama pogovarjanja očitno kronično primanjkuje. Ne vem, jaz si ne predstavljam, da bi tako velike odločitve, ki zadevajo oba, kar tako sama sprejemala, brez pogovora. Še enkrat ponavljam, da je on ravno toliko oče, kot si ti mama. In v primeru te nosečnosti je bil v to prisliljen.
Seveda je toliko oče kot jaz ampak jaz osebno splava nisem in ne morem naredit, pa verjemi da sem že 2x bila na poti ampak nisem imela moči stopiti not.
Kot mi je sam reku: itak kar koli recem odločitev je tvoja.
Seveda pogovora primanjkuje saj se noče pogovarjat ker očitno sem mu pokvarila plane oz ga v nekaj prisilila ampak to ne gre tako. To ni prvi otrok to je najin tretji in prva dva tudi nista bila v ” planu” prisla sta v dosti slabšem času ko to dete pa ju je sprejel zeloo lepo obožuje ju.
Mogoče ga je samo strah nevem ampak ne morem razumet da je moj mož lahko tak..ne poznam ga takega da me tako pusti samo. Tega mu ne oprostim nikoli
Imaš dve varianti: otroka obdržiš, se zagabiš decu in gresta v kratkem narazen s tem, da je možno, da bo ob pogledu na otroka spremenil mnenje
Druga varianta: greš delat splav in se bo tebi dec zagabil najkasneje čez nekaj let in bosta šla narazen. Meni se je to zgodilo, nisem mogla oprostit, pozabit, potlačit 10 let po tem sva šla narazen in to je bil edini razlog-meni se je gabil!
Ok, povedal ti je, da otroka noče. To ti je bilo najbrž jasno že prej. Kako mu je pa uspelo naredit otroka, kljub temu, da ga noče? Si ga nategnila, da si zaščitena? Je kar upal, da se ne bo zgodilo al kako?
Če je prvo, si sama kriva, če je drugo, imaš pa doma itak bedaka in je bolje, da se spoka, preden bosta pridelala še četrtega, ki ga on noče, ti pa hočeš. Zavoljo otroka, ne tebe.
ti žal ostaja še breme tiste takratne odločitve, da otroka ni. Kar je peklensko težko.
Zato nikakor ne bi svetovala te Druge možnosti nikomur. Nikakor ne.
Ker res se ti človek s tovrstnim psihičnim nasiljem in izsiljevanjem njegovih kapric in neprevzemanja odgovornosti prav zagabi. Še pri kakšnih drugim manjših dejanjih se ti, da te pa izsiljuje in psihično najeda z življenjem otroka. Ne, če že prej ni meje zate, tukaj pa zagotovo je po mojem za vsako žensko.
Aha, zaščita na način pazljivosti. O tem, da je to bedarija, so nas pa že pri petnajstih učili. Oba sta neodgovorna. Kakorkoli se odločiš, je zdajle zate in zanj vseeno. Poskrbi za otroke tako, kot je treba. Obstoječa in morda še tega. To je vse. Če za tretjega brez njega ne moreš poskrbeti, veš, kako in kaj. Ker je zate zdaj vseeno. Zdaj je pomembno, da se odločaš o tem, kakšno življenje bo imelo od fotra nezaželeno živo bitje.
Uf, niti slučajno ne bi bila v tvoji koži, ker si v za.ebani situaciji in sori, si tej situaciji tudi sama konkretno pripomogla!
Če se ne motim, si pred časom pisala, da si nenačrtno zanosila, da je mož proti in se e moreš odločit kaj in kako.
Sem ti takrat svetovala temeljit pogovor, skupno odločitev z možem, a tega očitno nista naredila! Zdaj si, kjer si, pač j.eba, poti nazaj ni!
Tebi zdaj tole nič ne nuca, a za vse, ki se bodo kdaj znašle v podobni situaciji: ODLOČITEV JE SKUPNA, oče in mati naj se SKUPAJ ODLOČITA kaj in kako, ker otrok je od obeh in ne more en sam odločat!
Ko si šla tiste 2x na splav… Je šel mož s teboj in zakaj ne?
No… nima smisla zdaj premlevat za nazaj, ker nazaj ne moreš, je kar je in je treba reši probleme, ki ji imaš zdaj, ne tistih iz preteklosti…
Nujno je, da se resno pogovorita, kaj in kako, kaj se da narediti, kaj mož misli, kaj si želi, kaj bi ti rada in kaj ne bi ter poiskat neke nove poti, da bosta oba zadovoljna!
Veš, čim je en nezadovojen, je razmerja konec, če sta pa oba nezadovoljna, pa še toliko prej…
Ok razumem, da enkrat zanosis po nesreči ampak da večkrat.?
Planiranje družine je stvar obeh partnerjev to si zapomni
Zdaj je kar je, oba prevzemite odgovornost do otroka to bi bilo odraslo
Mož naj se neha obnasat ko otrok ti pa tud neki že slučajno bit skoz noseča
Kaj vam je ljudje.? A ste 17 let stari da se tako obnasate
Zaščite ni bilo. Zaščita je, kadar ima moški nataknjen kondom še preden vstopi v žensko. In kadar poleg tega nobeden od udeleženih predsemenske ali semenske tekočine ne “dostavi” v žensko s prsti ali kako drugače.
[/quote]
Opomba:
* v žensko – nisem posebej razlagala, na stik s katerimi ženskimi organi se to nanaša v zgornjem zapisu. Da se ne bo kdo spotaknil ob to, naj pojasnim, da gre za rodila.
Opomba:
* v žensko – nisem posebej razlagala, na stik s katerimi ženskimi organi se to nanaša v zgornjem zapisu. Da se ne bo kdo spotaknil ob to, naj pojasnim, da gre za rodila.
[/quote]
Tisa preberi za seboj, kakšne bedarije pišeš. Mogoče je od alkohola, ker praznuješ Martinovo, drugače pa se vzemi v roke in takoj v ponedeljek poišči strokovno pomoč!
Čisto pri sebi pa žal res nisi.
Napisala si, da prva dva nista bila v planu in potem ti še 3 rata izven plana. Očitno imata zelo slabo kontracepcijo oz. sploh nobene.
Žal si v nezavidljivem položaju, ker obema ustreči ne gre. Eden bo tu izvisel.
Sama bi verjetno razmislila prvo o splavu (to si napisala, da ne pride v poštev) potem pa še o prihodnosti z možem. Če te sedaj ignorira neke ljubezni nima do tebe. Bi začela razmišljati kako čim več nagrabit (da bo lažje potem tebi z otroki), da boš imela čim več, ko pride do ločitve.
Začni že sedaj razmišljati kako boš sama zmogla z dvemi ali tremi otroki.
Ali lahko sama preživiš 3, ali je hiša – stanovanje tvoje?
Misli na prva dva, glej da zaradi tretjega ne pahneš prva dva v revščino.
V bistvu želi tvoj bebec s svojim obnašanjem izsilit, da greš delat splav. Zdaj je tu igra moči, kdo bo prej popustil. Ali se boš ti prej vdala pritisku njegove ignorance, ali se bo on naveličal kuhati mulo.
Lej, če veš, da splav ne pride v poštev, vztrajaj pri svojem. Otrok je tudi njegov, ampak telo je tvoje in nima on kaj izsiljevat. Bi pa nataknil tist kondom gor že prej, za tisti dve minuti predigre. Za nosečnost je prav tako on kriv kot ti in zdaj naj sprejme posledice. Če noče, naj spoka in gre. V bistvu je res tako, kot ti je nekdo že povedal, ali bo on sovražil tebe, ker boš rodila, ali boš pa ti zasovražila njega, ker te je prisilil v splav. Povej mu, da pri svoji odločitvi vztrajaš, ter da z namrdnjenostjo ne bo dosegel nič. Potem pa nehaj po kolenih prosit okrog njega za pozornost, ker s tem te drži v šahu. Obnašaj se normalno, kot da ni nič in niti ne opaziš njegovega dolgega nosu, ne rini v njega, pa se bo nehal trmat, ker bo izgubil moč. Ko njegova igrica ne bo več imela učinka, se bo morda pripravljen pogovarjati.