Pozdravljeni.

Sem v 16.tednu nosečnosti. Moje počutje je milorečeno žalostno. Počutim se vse prej kot srečno in veselo. Nosečnost je bila načrtovana in zelo zaželjena, zato sva bila oba z možem samega pluska zeloooo vesela. Potem pa se je začelo. Najprej grozna utrujenost, glavoboli, nekaj malega slabosti in bruhanja (pa ne veliko), hud upad energije. Sem čakala da mine to prvo trimesečje, ki naj bi bilo najhujše, pa je še danes isto. Slabosti so sicer minile, se pa vsak dan zbudim z glavobolom, nimam energije prav za ničesar (še kosila se mi včasih ne ljubi skuhati da o ostalem ne govorim), včasih sem bila ljubiteljska pohodnica, vedno v naravi, danes pa nimam volje niti za sprehod. Od takšnega počutja sem popolnoma izčrpana, vsako jutro si mislim: joj samo ne še en tak dan ker ne vem če bom zdržala. Hodim v službo in ker svoje delo rada opravljam in delam s srcem, se vsaj tam malenkost sprostim… ne vem, kako bi bilo če bi bila v bolniški in cele dneve doma, verjetno bi zapadla v kakšno depresijo, česar se najbolj bojim. Laboratorijski izvidi so sicer ok, nimam težav s hemoglobinom.
P.S.- v začetku nosečnosti v 4.tednu sva se z možem preselila iz mesta na deželo, kar je bila najina dolgoletna želja. In sem zaradi tega počutja mislila, da je bil to samo šok za moje telo. Pa po vseh teh tednih ne vem več, kaj je krivo za takšno počutje, ker sva se oba tako selitve kot nosečnosti izjemno veselila, sedaj pa mi ni več ničesar ok in sem zelo nesrečna.

Aha mogoče še to- otročka se še vedno zelo veselim/veseliva. Sem zelo vesela ko grem in kupim kakšno oblačilce, kakšno malenkost za otročka, veselim se vloge materinstva in me tega ni strah, tako da moje slabo počutje verjetno ne izvira iz strahu pred materinstvom in novo vlogo v življenju.

Iskreno ne vem več kaj naj še storim, od takšnega hudega upada energije in slabega počutja se mi skoraj že meša. Še katera s podobno izkušnjo?

najbolje je , da vprasas Pusenjaka na ABC GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA

v nosecnosti se telo spreminja, hormoni so podivjani, vse je drugace. ne skodi, ce to omenis se svoji ginekologinji. da nte ne bo primal kaksna poporodna kriza.

Sem ze pisala, pa nisem dobila nekega konkretnega odgovora. Zgolj to, da vcasih nosecnost in hormonske spremembe lahko prinesejo nosecnicam razlicna pocutja, od zalosti, evforije itd. Svoji ginekologinji sem tudi ze omenila, pa se drugi ginekologinji kamor sem sla 2x samoplacnisko, pa mi obe dve svetujeta pripravke zeleza. Pa ni to to. Ker sem vprasala svojega osebnega zdravnika, pa pravi da mi izvidi kazejo na zelo zelo blago anemijo in da taksna izcrpanost od tega ne more biti.
Zato pa me zanima ce je imela katera se taksne tezave. Najhujse se mi zdi ta upad energije, komaj se premikam, za nicesar na tem svetu mi ni, bi samo lezala in spala…

Vem da si obupana ampak mogoče je to dokaj normalno za nosečnost. Ene bruhajo, ene vse boli, ti pa nimaš energije in si zaspana. Če je z otrokom vse ok, ne vidim razloga za večjo skrb.
Sama sem že bila noseča, se ni končalo ok. Bodi vesela, da je drugače nimaš telesnih problemov, krvavitve in podobno.
Mogoče je tudi selitev pripomogla k tvojemu počutju. Ali imaš v novem kraju prijateljice , družino? Probaj se čim več družiti, mogoče telovadba, gibanje na zraku…

Kaj pa ščitnica, to so tipični znaki za hipotiroidizem (premajhno delovanje ščitnice), ki v nosečnosti ni tako redko?

Oh, kako te razumem. Kljub neizmerni sreči zaradi nosečnosti, so bile vse moje nosečnosti najnapornejše obdobje v življenju. Jaz sem poleg pomanjkanja sleherne energije (še lase si mi je bilo težko umiti) še bruhala celoh 9 mesecev. Obup. Ampak. Isti dan, ko sem rodila, sem bila kot nova. Kar špricala sem od energije.
Poskusi življenje vzet tako, kot ti je dano. In vsak večer reči, super, še en dan je mimo in sem bližje otročku in koncu tega obdobja. Po moje se samo hormoni. Zdaj si že skoraj na pol. Drži se.

Večjih nosečniških problemov nimaš, mogoče si doživela stres zaradi selitve. Tudi hormoni delajo svoje. Poskrbi za svoje zdravje in dobro počutje, pojej kaj dobrega, pojdi na sprehod, preberi kakšno knjigo, poglej kakšen dober film, pokliči prijateljico, konec koncev, bodi srečna, da večjih nosečniških težav nimaš.
Jaz sem dala skozi tri nosečnosti, pri prvih dveh sem bruhala, imela sem močne slabosti, obakrat cerklažo, bila sem v bolnici, bila sem zelo anemična, v prvi nosečnosti mi je umrl stric, ampak sem preživela. Lotila sem se celo ročnih del, pletla sem, vezla, prebrala kakšno knjigo in tako so mi ti meseci hitreje minilo.
Glej,bo minilo tudi to, bodi srečna, da boš imela otroka, kolikim ženskam to ni dano.
Vso srečo!

Se zelo zavedam, da je tole res malenkost proti nekaterim ženskam, kaj vse dajo skozi v nosečnosti. Pravzaprav sem se obrnila sem po pomoč zato ker me je najbolj skrbelo da bi zapadla v kakšno depresijo (že med nosečnostjo), ker se zaradi tega pomanjkanja energije tudi velikokrat jočem in se zelo živciram… je pa res da sem noseča prvič in da mi takšni občutki tudi niso poznani. Večkrat si v službi rečem: ko pridem domov bom pa pogledala en film ali se odpravila na krajši sprehod, pa me potem do doma to že mine. Sploh šok je to, ker sem bila včasih neprestano aktivna, hoje 2-3 ure dnevno sigurno, danes pa mi je 15 minutni sprehod odveč. Sploh se ne poznam takšne. Pa tudi apetita nimam nekako pravega, kave ne pijem že 2 meseca čeprav sem bila prej kofetar na kvadrat 😉

Glede selitve je pa tako, da sem jo pravzaprav komaj čakala. Potem pa sva se preselila in je bil v hiši nek takšen vonj, ki mi ni odgovarjal oz.me je neprestano silil na bruhanje. Sva mislila da bova s prezračevanjem rešila, pa se do danes tega vonja še nisva rešila. Tako da mi je včasih prav neprijetno, ker mi ponavadi prav ta vonj (v kuhinji in dnevni sobi) izzove slabost in (občasno) še tudi bruhanje… Če je tudi to od nosečnosti, zanimivo, da mi ne paše samo ta vonj hiše, z ostalimi vonji nimam nobenih težav…

Pa poleg te utrujenosti sem izgubila tudi vse svoje interese, ki sem jih prej imela npr.gledanje kriminalk, vrtnarjenje itd. Do ničesar več mi ni. In zaradi tega me je pravzaprav najbolj zaskrbelo, da res ne bi zapadla v kakšno depresijo… ker sem nekaj brala o tem, pa so kar podobji znaki…

Jaz pa mislim da bo minilo, pri meni se je energija počasi vračala in potem sem imela toliko energije kot se nikoli doslej. 7.teden so se začele slabosti, utrujenost, samo spala sem (po službi in ponoči), slabo počutje..pol je pa postopoma šlo na boljše, sem pa mislila da kar ne bo konec.

Kot, da bi svojo zgodbo brala…. Avtorica ne boj se, nič ni, telo in možgani niso navajeni na spremembo. Jaz nisem bila za nobeno rabo, okus se mi je spremenil, vse mi je smrdelo, volje nisem imela za nič….

Vse bo dobro, ne psihiraj se.
Srečno.

Hvala za vsa podeljena mnenja, sem se kar malo potolažila. Jaz pa sem bila že čisto na koncu z živci zaradi takšnega stanja. Še najboljše se počutim ko grem v službo, ali pa na obisk domov, ko pa sem sama in doma pa se mi zdi da se počutim obupno. Držim pesti da čimprej mine.

Sama sem delala do konca nosečnosti, kot da bi bežala v službo. Ko sem prišla domov pa ni bilo nič od mene. Sem šla samo spat, ker nič nisem mogla.

Ko sem rodila je utrujenost prešla. Po carskem rezu sem se počutila kot srnica in nisem znala zakaj me vsi kur…., da naj počivam.

Jaz tudi upam da bom lahko delala čimdlje. Ker se mi zdi da se edino tam nekako spravim k sebi, ker pri svojem delu res uživam. Je pa vsak dan tako, da so dopoldnevi obupni kar se počutja tiče (tudi v službi sem manj produktivna v dopoldanskem času), potem popoldne pa nekako pridem toliko k sebi, da vsaj skuham ali karkoli, sicer resnično ni nič iz mene 🙂 Dopoldnevi so tudi bolj naporni, ker mi potem ta vonj hiše, ki mi ni najbolj dišeč, izzove slabost in občasno bruhanje. Ne vem zakaj se tega vonja hiše ne morem navaditi, enostavno ne odgovarja mi.
Najslabše je pa seveda ko imam prost dan… takrat se mi zdi da se vlečem kot megla in se najraje odpravim k staršem na obisk ali pa nekam, kjer se zamotim. Doma se mi zdi, da je najslabše počutje (verjetno tudi preveč časa in potem še več razmišljam o tem, da se počutim slabo).

Spremembe so krive. 😉 Nekaterim mine utrujenost in so sredi nosečnosti fit, nekateri pa celih 9 mesecev ne pridejo k sebi. Najdi si koga, s katerim se boš lahko pogovarjala in mu zaupala skrbi, ki te težijo.
Če ti ni do hoje, najdi si kaj drugega. Pletenje, kvačkanje, branje. Pa ne primerjaj se s časom pred nosečnostjo. Takrat si bila sama, zdaj si mamica. 🙂 Kmalu bodo brcike. Takrat ni lepšega kot počivati in čutiti, kako otroček razgraja!

Kaj pa poleg utrujenosti recimo ti vsakodnevni glavoboli? Že zjutraj. Pa boleč želodec? Včasih sem dokaj brez apetita, včasih zelo lačna, da komaj čakam da kaj pojem, ko pa pojem pa mi spet ni prav, kar tišči me v želodcu, včasih mi je po vsakem obroku malenkost slabo. Pa ta vonj nove hiše, kako naj se ga navadim, če pa mi smrdi? Sem že pomislila da se bo treba ponovno seliti… pa tako sem se veselila novega doma, sedaj pa se komaj zadržujem v hiši. A vse to naj jemljem tudi kot spremembe v nosečnosti? Saj pravim, prvič sem noseča in mi je to vse novo, pa sem malenkost zmedena…

Jaz sem bila v nosečnosti zelo utrujena non stop. Pristik sem imela zelo nizek. Eno obdobje sem cele popoldneve prespala. Potem se mi je začelo dogajati, da sem se 2 meseca zbujala točno ob 4h zjutraj in nikakor nisem mogla zaspat nazaj. To se mi ni zgodilo nikoli prej, niti kasneje. Res zoprna situacija. Potem se je kar naenkrat nehalo in zadnje dva meseca nosečnosti sem bila čist ok. Ginekolog mi je rekel, da so to pač hormonske spremembe in da je nočno zbujanje precej pogosto pri nosečnicah. Imal sem malo nizel hemoglobin, sem si kupila Elevit, ki ima poleg ostalih vitaminov dvojno dozo železa in se mi zdi, da mi je precej hitrem času vrnilo energijo. Poleg tega mi Elevit ni povzročal kakšnih črevesnih težav tako kot drugi železovi pripravki. Na FB je apiterapevtka, imenuje se Gospodična medična, zelo prijazna punca, ima svoje čebelarske izdelke in tudi zelo pomaga z nasveti kaj jemati pri različnih zdravstvenih težavah. Ti priporočam, da jo kontaktiraš in malo povprašaš.
Glede vonja v hiši, ti zelo priporočam, da si kupiš kakšen izparilnik ali difuzor in daš notri eterično olje Zelene mete, jaz imam od Favna, kupila v lekarni. To je res krasen vonj in pri nas je “razkužil” celo hišo slabih vonjav. Zelo svež vonj. https://www.favn.si/naravna-etericna-olja/zelena-meta-bio-mentha-viridis
Ali piješ dovolj vode? Pa ne mislim, da se moraš zdaj nalivati z vodo, samo res glej, da dnevno spiješ dva litra vode. Kar nalij si v steklenico liter vode in spij do dveh treh popoldne, potem še en liter do večera. Boš videla koliko ti bo bolje.
Glede selitve…tudi jaz sem se zelo veselila selitve malo bolj na deželo. Pa sem odkrito rečeno rabila kar nekaj časa, da sem se navadila. Počutila sem se osamljeno in se nekaj časa redno vračala k staršem…kar prej, ko sem živela v strnjenem naselju nisem delala.
Boš videla, da bo bolje. Včasih v nosečnosti še sama sebe nisem prepoznala. En moment jok, drug moment smeh za brezveze.
Je pa kolegica na vse skupaj precej slabo odreagirala v nosečnosti, ker je na splošno zelo aktivna (tek, hoja) vsak dan. In potem jo je čisto povozilo, ker nekaj časa ni mogla vseh zastavljenih stvari narediti.

Kot je zgoraj napisano, probaj kak difuzor, svečke, da spremeniš vonj v hiši. Ali kake deke operi in uporabi dišeč mehčalec in deko v hiši posuši. Ali operi zavese z mehčalcem in jih takoj obesi.

Glavobol, dovolj piješ? Poskusi kakšno eterično olje, kot je pepermint. Tudi poživi te lepo.

Glede želodca in slabosti ti pa svetujem, da ješ večkrat po malo. Tega se res strogo drži. Ker maternica bo še rastla in bo še bolj na želodec pritiskala.

Aja, pa spanje, počivanje na levem boku! Sploh kasneje v nosečnosti.

Poglej na stvar takole: V svojem trebuhu vzgajaš malega človeka. Dojenček ti pobere ogromno hranil, nosečnost vpliva na delovanje tvojih telesnih organov, hormonsko stanje je totalno spremenjeno. Nosečnost je pač čudna in številne spremembe so precej neprijetne. Meni je recimo vse smrdelo. A veš, kako je zoprno, ko ne moreš ne na trolo, ne v gostilno na kosilo, ne v Muellerja, še tankat je bil problem, ker sem ob vonju bencina skoraj bruhala.

Ne morem ti drugega svetovat, kot da poskušaj sprejet trenutno stanje in da si vse te neprijetnosti po lastnem filingu skušaj olajšat. Če ti paše počivat, počivaj. In ne se sekirat, ne imet slabe vesti. Ena od glavnih značilnosti nosečnosti je, da mine.

Jaz sem se tudi v nosecnosti pocutila obupno. Za povrh sem se sluzbo izgubila vmes in sem bila dobesedno ena lena, zafustrirana, jezna, obupana nosecnica. Grozno je bilo. Na sreco je po porodu minilo in res hitro sem presla na stare tirnice. Ce ste preverili in je s krvjo in scitnico vse vredu, ste zgleda srecnica tako kot jaz. Skusajte odmislit to in se prisilit in it na sprehod. Jaz sem se dobesedno prisilila da sem kaj naredila ker volje ni bilo niti za zivet….

Tudi jaz sem v obeh nosečnosti bila popolnoma brez energije. V prvi mi je bilo 2 meseca slabo ta umret. Do konca pa sem potem imela rahle slabosti.
V drugi mi je udarilo na psiho (po 2 ss) in sem celo nosečnost trepetal a ali bo vse v redu. Sploh še nisem mogla veseliti pa čeprav je bil otrok zelo zelo zaželjen.
Pač očitno smo ene take da nam nosecnost pobere vso energijo. Jaz recimo se niti nisem redila v nobeni nosecnosti. Drugič me je gin. Na vsakem pregledu kregana da premalo jem. Pa sem jedla za dva. Dobesedno. Ampak zredila sem se pa obakrat samo 6 kg. Enako je bilo potem ko sem dojila. Sem kar hujsala.
Vzemi da to tako pač je in se ne sekiraj.

Jaz sem večinoma preležala 3 mesece, ker mi je bilo tako hudo slabo, da sem enkrat pomislila celo na splav. Šele v sedmem mesecu se je za silo zmanjšala slabost.

Pa jaz večinoma vsak dan vstanem z glavobolom. Danes spet. Pa sem zdaj nekaj malega pojedla, pa se mi zdi, da mi spet ni nekako prav v želodcu. Spim precej dobro, res pa rabim vsaj 10 ur na noč, da se nekako spočijem. V postelji sem že ob 21.00.
Drugače pa me tole moje počutje spominja najbolj na kakšno obdobje ko si bolan. Recimo ko prebolevaš kakšno gripo… ko nimaš pravega apetita, vse te moti, težko si pokonci, paše ti ležanje itd. Točno tako se počutim. Ampak res sem se malo pomirila ko vidim, da nisem edina. Bila pa sem že čisto obupana, velikokrat sem jokala, pa tožila možu nonstop, pa potem še govorila, da kakšna žena sem če niti skuham in pospravim ne… Pa mi mož nonstop govori, da sem sedaj v drugačnem stanju kot pred nosečnostjo in da če mi paše počivati, naj pač preležim cel dan. Hudo je to, hudo, sploh ker sem bila res navajena fizične aktivnosti.
No, pa saj sem skoraj že na polovici, mi je pa lažje predvsem to, ker se kmalu stemni, dolgi so večeri in me potem tudi ne vleče tako ven.

Nisi edina, te še kako dobro razumemo. Smo dale to čez. Ti si pač ena izmed tistih, ki jim je bolj slabo.

Me zanima, če je možno, da na tako porazno počutje vpliva različni krvni skupini otroka in matere.