Kaj bi naredili, če bi bili v taki situaciji:
IMate službo za NDČ, ampak tako, da greste z muko v službo, da imate že težave zaradi službe (sesutost, previsok pritisk, težave s hrbtenico). IŠčete sicer novo službo, ker si končno želite delat na področju, ki vas zanima pa vam nekak ne uspe. Iščete že recimo eno leto.
Imate prihranke, da ste lahko par mesecev brez službe. Ne pa zdaj par let.
NImate otrok, nimate kreditov, torej nobenih takih obvez, da bi bil še kdo drug vezan na vašo plačo.

Bi še naprej vegetirali v službi in še naprej iskali (čeprav ste že poslali sto in več vlog in to brez uspeha).
Bi dali odpoved in si dali malce prostega časa in razmisleka?

Postajam namreč živčna razvalina pa ne vem kako naprej.

Aja, s.p. ne pride upoštev, ker nimam prave ideja pa podjetniška žilica pri meni ni kaj prida. Preko avtorskih pogodb pa znam tu in tam kaj zaslužiti, ampak ne za preživetje.

Če že leto iščeš novo pa nič potem jaz ne bi dal kar tako odpovedi preden ne bi nove našel. Neplačan dopust za nekaj mesecev?

Razširi iskanje in se medtem v obstoječi službi poslužuj bližnjic, kjerkoli se da. Prihranki za par mesecev ti res skoraj nič ne pomagajo.

Neplačani dopust žal ni opcija. Teoretično bi bila opcija en mesec, če se šef strinja, ampak se ne. Sem se že zanimala.
Iskanje sem pa že zdavnaj razširila na celo Slovenijo. Kvečjemu ga lahko širim še na celo Evropo. Ali pa na zanič plačana delovna mesta. To pa bi se našlo ja.

Ne maram depresivnih, nezadovoljnih ljudi, ki prelagajo krivdo za svoj lajf na druge.

k dobremu zdravniku.

Zakaj pa k zdravniku?

Verjamem, jaz pa ne maram mon, ki se podelajo v vsako temo, čeprav nimajo kaj pametnega povedat.

Zakaj pa k zdravniku?
[/quote]

po napotnico za psihiatra.

po napotnico za psihiatra.
[/quote]

To pa kar pojdi, ti nihče ne brani. UPam, da ti bodo uspešno pomagali. Pa še ribo s sabo vzemi.

Verjamem, jaz pa ne maram mon, ki se podelajo v vsako temo, čeprav nimajo kaj pametnega povedat.
[/quote]
Upam, da te skenslajo na šihtu ter dajo prostor veselim ljudem.

Ojej, ko pride riba, začne cela tema smrdet.
Adijo pamet kako so eni zoprni. Se morajo podelat v vsako temo, da bi pa kdaj v lafju kaj pametnega napisali pa ne. Zmorejo pa samo svojo zlobo otresat.
Enim pa res mora biti življenje bedno, da zmorejo samo to. Riba, naj ti bo v veselje, če drugega v lajfu nimaš kot po monu otresat svojo zloben jezik, naj ti tekne.

jaz osebno bi vzela ves dopust in za cel mesec šla na drug, neciviliziran konec sveta, uživala v preprostih rečeh in se mal pogovorila sama s sabo 🙂

TO pomaga, ampak na kratek rok. Itak več kot 14 dni dopusta ne morem dobiti. Ampak ja, tisto je užitek.

V bistvu mi taki dopusti še dajo dodaten razlog, da preprosto moram življenje korenito spremeniti.

Predvsem ne bi pustil sluzbe na vrat na nos. Mogoce bi delal minimalno po liniji najmanjsega odpora striktno 7,5 ure s pol ure pavze. Vmes bi pisal prosnje ali ponudbe za dela, kime res zanimajo. Ce ne bi bilo rezultatov po 10 prosnjah, bi zamenjal stil pisanja prosnje. Ce bi posiljal za sluzbo, ki me res zanima, bi dal prosnjo prebrat vsaj trem razlicnim osebam, da povejo svoje mnenje in potem popravil.
Aja pa ce bi bil brez obveznosti, bi se kamorkoli preselil za sluzbo.

V bistvu mi taki dopusti še dajo dodaten razlog, da preprosto moram življenje korenito spremeniti.
[/quote]
ja sej, zato sem pa napisala da bi se pogovorila sama s sabo … da ugotoviš kako naprej, kam te vleče, kaj sploh želiš…. v resnici ni treba na drug konec sveta. nekam pač, kjer se umakneš in razmisliš.
jaz recimo točno vem kaj bi v tvojem primeru naredila, ampak ti moraš sama zase ugotovit … svojo rešitev, ki bo zate ok 🙂

Najprej se “pogovori sama s sabo”, česa si v resnici želiš in ali sebi to v resnici privoščiš, da bi se ti uresničilo. Zavedaj se, da si v resnici za nastalo situacijo vsaj sokriva, če že ne v celoti odgovorna zanjo.

O.k.? No, potem si zastavi cilj. Realistično, pogumno ter srčno. Glede na trenutno stanje, si povečaj prihranke, vmes osvoji še kakšno dodatno znanje, naredi načrt iskanja zaposlitve, spremeni način iskanja … postani kreativna, potem pa samo še udejani.

Saj veš, da je vsak svoje sreče kovač in da za vsakega sije sonce. Zato kar pogumno in ne izgubljaj več časa. Z glavo v zid se pa le ne zaletavaj. Ko boš imela backup plan, bo tudi životarjenje še teh nekaj mesecev v službi precej lažje. Dokler pa v resnici nič ne narediš, je pa logično, da vse skupaj izgleda brezizhodno oz. kot vrtenje v začaranemu krogu. Sicer pa lahko začneš delat nekaj čisto xy. Saj veš, pravnice delajo sladoled … Mogoče res ne bi bilo neumno, če bi si vseeno privarčevala za en res dolg dopust. Vsaj 1 mesec. Da se umiriš, razmisliš kaj in kako, napolniš baterije in na svojo situacijo pogledaš z drugega zornega kota. Zlezi ven iz okvirjev, potem pa svojemu soncu naproti. Tudi zate sije brez skrbi. Je pa na tebi, da odkriješ pot do njega.

Čez hrib, v klanec bo treba. Bo težko. Ampak zgoraj je čist zrak, super energija, še lepši razgled in drugačni ljudje.

Pogumno in srečno!

POgovorila sem se že sama s sabo, samo plana pa še nisem naredila.
Dejstvo je, da tu ne želim več biti dolgo.
IŠčem, vendar brez uspeha.
Hodim na razne tečaje, tudi ne pomaga. Varianta je še, da naredim kako višjo šolo, ampak tako dolgo tudi ne morem čakat.
Nekako se najbolj nagibam za razširitev iskanja tudi v tujini. Da preprosto v tujini grem delat tudi kako tako delo bolj na dnu in da potem nekako naprej prilezem.
ALi pa, da preprosto grem za par mesecev na dopust (torej preprosto pustim službo).
Vem pa kaj bi želela delat, na katerem področju, ampak nekako ni videt, da mi bo kdaj uspelo v Sloveniji.

Kaj pa bolniška? Da nekako še nekaj mesecev tako zdržiš, si postaviš nekakšen rok do kdaj boš tako štukala, pa s tem še nekaj plač dobiš, pa narediš si plan a do tega roka, plan b če se a ne izide ipd.
Sem pa drugače na istem in sem tako naredila kot sem tebi svetovala, zdaj sem sicer že v odpovednem roku, nisem dobila še druge službe sem pa na tak način si omogočila da si lahko privoščim biti malo dlje doma če se drugače ne izide.

Če iščeš celo leto in ne dobiš nič enakovrednega. V tem trenutku, ko se išče ljudi za delo
z lučjo… ostani tam kjer si.
Mislim, da imš ornk problem, ki ga druga sluzba ne bo rešila.

Tudi tam bodo nemogoči sodelavci., šefi, treba bo delat….

Če iščeš celo leto in ne dobiš nič enakovrednega. V tem trenutku, ko se išče ljudi za delo
z lučjo… ostani tam kjer si.
Mislim, da imš ornk problem, ki ga druga sluzba ne bo rešila.

Tudi tam bodo nemogoči sodelavci., šefi, treba bo delat….
[/quote]

Ojej, kak larifari. Ne vem od kje ti to, da se išče ljudi za delo z lučjo?
MIsliš to tiste firme, ki iščejo delavce za minimalca? Ja, takih je pa res dosti.

Če nove oz. druge službe nisi uspela dobiti med tem časom, ko še imaš staro službo, nikar ne misli, da jo boš dobila, če boš v stari službi dala odpoved. Sicer praviš, da imaš prihranke, ampak saj dobro veš, da prihranki ne trajajo večno.

Jaz službe ne bi pustila brez zagotovila, da bi že imela novo, kajti služba ti omogoča preživetje. Bi pa morala pa gotovo nekaj narediti na teh tvojih občutkih izgorelosti in nesrečnosti v službi.

Tako daleč pa upam, da ne bo šlo. Zdaj sem pač na tabletah in nekako gre skoz. Ne bi bila rada na bolniški. UPam, da ne zbolim.