Kako se odločiti
…v takšni situaciji…
Zaposlena v popljuvanem JS…pa naj mi kdo ne pametuje da ne delamo nič…imam VI. stopnjo, delam kot idiot, da rešim vse vloge v zakonsko določenem roku. Pokrivam področje ki na drugih primerljivih enotah opravjajo 3-4 uslužbenci. Nadrejeni pa na vse možne načine degradira moje delo. Pa dobro, je pač primitiven egoist in bi njegovo žaljenje in zaničevanje še nekako požrla, če bi bila vsaj plača normalna, tako pa je malenkost več od minimalca.
Ob njegovem zadnjem pritivnem izbruhu, sem začela RESNO razmišljati da dam odpoved. Če še naprej dovolim da se obnaša tako do mene…to pomeni da se tudi sama ne cenim dovolj.
A je tukaj kdo ki je potegnil črto in naredi korak v neznano?
Pol kufer imam tega sranja, po drugi strani me je pa strah…v bistvu tudi strah njega…ker mi je že grozil, da…če dam odpoved, da se bo potrudil da ne bom nikjer dobila službe…kako bi se odločili na mojem mestu…
En mali šefek iz javne uprave bi težko imel takšno moč, da bi ti POVSOD preprečil delati – če bi ti sploh lahko kje preprečil. Vem, da bo mogoče izpadlo kot zoprno pametovanje, ampak za tem kao “strahom pred šefom” je v bistvu tvoj strah pred spremembo, strah pred vmesnim obdobjem, strah pred tem, da sprememba mogoče niti ne bo na boljše, ker se na žalost marsikje najdejo podobni norci… Ampak ko razmišljaš o situaciji ali jo komu razlagaš, se nekako lepše sliši, če rečeš, da se bojiš nekoga tretjega kot da se bojiš sebe – in te situacija še ni toliko stisnila, da bi naredila odločilni korak. Nekako tako kot tiste, ki vztrajajo v zakonu s kre*enom.
Seveda ti ne more nihče garantirati, da bo boljše, če greš iz sedanje službe. Ampak če ne boš poskusila, ne boš nikoli vedela.
Meni je isto šefica grozila z vsem mogočim. Imela sem naenkrat dovolj in sem v svoji pisarni namontirala kamero. Zvabila sem jo tja in ji rekla, da me njeno obnašanje moti in da bom lepo dala odpoved, ker imam tega mobinga dovolj.
Si ne morete misliti, kaj je gospa vse povedala v pisarni in s čim je grozila. Samo do direktorja sem šla naslednji dan in mu izročila ključek s posnetkom. Rekla sem, da grem na kavo in pričakujem njegov klic v roku ene ure. Če ga ne bo bo to zgodba za preverjeno.
V roku pol ure je sama dala nepreklicno odpoved. Tako ji je bilo naročeno. In je dala z veseljem, sicer bi kasneje ona imela težave z zaposlitvijo.
Naredi enako.
Hvala, za vse odgovore…snemanje ne pride v poštev in tudi poročanje nadrejenemu ne bo šlo, ker on je “vrhovni”…gre se za lokalnega šerifa in ti so skoraj nedotakljivi.
Je pa res to ko je nekdo omenil da…to je tako kot zakon s kretenom…
Bom maksimalno iskala novo službo, ker vem da VELIKO znam, da sem dobila OGROMNO izkušenj, tudi zaradi razmer in UPAM da ne nabašem na podobnega idiota.