Nimam otrok, komu naj zapustim premoženje?
Nikomur. Nekoč sem imela dobre namene in želela pomagati mladim revnim ljudem, kot nekak sklad za revne študente. Lahko bi jih kar nekaj spravila skozi študij. A sem spoznala, da tega itak ne bi cenili. Zato sem tisto oporoko raztrgala. Denar bom porabila zase, da mi bo vsaj na stara leta lepo, če sem že vse življenje šparala.
Imam okoli 30 bratrancev in sestričen in včasih mi gre na smeh, ko si mislim, kako bi se tožarili za svoj delež, na koncu bi pa vse šlo za odvetnike, njim bi pa ostalo za eno kavico. Celo ena teta me je že vprašala, če sem jo dala v oporoko. Ne, teta, nisi v moji oporoki.
Zalostno, ko clovek nima nikogar, da bi z njim delil tisto, kar ima…
[/quote]
to se zgodi takim, ki jih celo življenje panično skrbi, da jim ne bodo drugi ljudje in otroci ipd. stroški in samo grabijo k sebi, zato pa tudi sami ostanejo, ker jim je mar in edina skrb samo in zgolj denar. In se jih raje vsi ognejo, ker zaradi denarja pozabijo tudi na osnovno spoštovanje.
to se zgodi takim, ki jih celo življenje panično skrbi, da jim ne bodo drugi ljudje in otroci ipd. stroški in samo grabijo k sebi, zato pa tudi sami ostanejo, ker jim je mar in edina skrb samo in zgolj denar. In se jih raje vsi ognejo, ker zaradi denarja pozabijo tudi na osnovno spoštovanje.
[/quote]
Ja seveda. Ti ravno veš, zakaj nekdo ostane sam.
to se zgodi takim, ki jih celo življenje panično skrbi, da jim ne bodo drugi ljudje in otroci ipd. stroški in samo grabijo k sebi, zato pa tudi sami ostanejo, ker jim je mar in edina skrb samo in zgolj denar. In se jih raje vsi ognejo, ker zaradi denarja pozabijo tudi na osnovno spoštovanje.
[/quote]
Taki kot si ti, pa čakajo, da gre taka oseba dva metra pod zemljo, da bi po njej dedovala.
Jaz tudi samska in vsekakor bodo mrhovinarji presenečeni, ko bom umrla.
Zdaj še ni panike, itak bi bila mama dedič. Potem bom pa poskrbela za oporoko in žlahta bo šokirana, ker ne bo nič dobila :).
Seveda pa, če se bo le dalo, bom zapravila večino zase. Samo kaj, ko človek nikoli ne vem kako in kaj bo zdravje, kdaj bo smrt. AMpak bom pa poskrbela, da ne bodo mrhovinarji nič dobili. Če bo kaj ostalo, da ne bom sama zapravila, bodo dobili taki, ki so potrebni, ki mi kaj pomenijo, ne sorodniki.
Lej, moja starša sta malo čudna. Oče je pijanec in psihopat. Mama je dobrega srca, žal pa se je zasidrala s tem psihopatom in raje kot mene izbrala njega.
Rada me ime, toda njega ima tudi rada očitno. Ustreže mu v vsem. Lažje reče ne meni kot njemu.
On zapravlja se tisto malo kar ona zasluži. Dela na črno, sicer je upokojena. Neguje starejšo žensko. Zasluži ok za preživetje, ne more pa si nič privoščiti.
Kmalu bosta oba stara, kdo bo plačal dom? Jaz bom mogla.
Oče je tako beden, da me je na nek način celo spolno zlorabil, sicer mi ni nič nardil, me je pa pijan zapeljeval, pobegnila sem mu. Kaj bi se zgodilo, če mu ne bi, ne vem.
Za takega človeka bom mogla skrbeti.
Vidiš – denar daj nekomu, ki je recimo v taki situaciji, da ne bo mogel staršev v dom dati na stara leta. Takih je ogromno. Imam ravno tako plačo, da komot živim. Imam svoja otroka. Imam pa dva starša za katera sem dolžna srbeti.
Denar lahko daš tudi kakemu športnemu društvu, ki vzgaja talentirane otroke. V vsakem primeru je najbolje, da denar daš otrokom. Za otroke. Lahko se več. Najdi otroka, ki nima, ki je kakorkoli prizadet in mu nakazuj denar, ali mu kupi stanovanje.
Joj možnosti je nešteto.
Jaz bi ga nakazala športnemu društvu, da se postavi na noge. Ves koliko otrok ne more trenirat recimo košarke, ker jih starši ne morejo vpisati v klub. Pojdi na kako šolo. Povej, da iščeš talentiranega otroka, ki bi rad treniral pa ne more. Placuj mu treninge. Morda bo nekoč ta otrok državni, olimpijski prvak, morda ga boš pa samo rešila ulice ali droge.
Zalostno, ko clovek nima nikogar, da bi z njim delil tisto, kar ima…
[/quote]
Bolj žalostno je, da imaš toliko kandidatov, da se stepejo za tvoje premoženje, ko si živ te pa še za praznike in za rojstni dan ne voščijo. Takim zapuščati zakonsko obvezni delež po smrti je čisti nesmisel, bolje, da takih ljudi nimaš. Če imaš zapustiš nekomu, ki resnično rabi in nima veze ali je tvoj odtujeni sorodnik ali ne. Če pa zakonsko moraš dati takim žlahtnikom, pa je bolje vse zapraviti še pred smrtjo.