noče v dom
Za mamo ne morem skrbeti, ona pa noče v dom. Pravi, da je še pri močeh in da naj jo pustim pri miru. Uredila si je začasno pomoč na domu in pravi, da ji to zadostuje. Naj povem da ima denarja dovolj, finančno je neodvisna. Ampak jaz bi bolj mirno spala, če bi bila 24 ur pod kontrolo. Stara je 78 let in še vozi avto, kar me hudo skrbi, vedno, ko je kaka nesreča, me je strah. Mama živi 30km vstran, verjetno ni potrebno razlagati, da imam svoje življenje in da mi je to vse skupaj še dodatno breme, zraven tega mož mi nič noče pomagati, njegova starša sta že pokojna, zanju je skrbel njegov brat, tako da on ni imel tega problema. Otroka pa tudi imata svoje življenje, študentsko in babice niti več ne obiščeta, ker jima je brezveze, pač so prevelike razlike me njimi.
Imate kak nasvet, ker sestrična ki me je klicala me je obtoževala egoizma, češ, da če se hoče se da, ampak jaz res ne zmorem. Njim je lahko, so trije in se zmenijo, pa še blizu so, kaj pa jaz, sama? Pa sumim, da mama hodi tja jamrat, kar me hudo moti, mama pravi da ne, ampak se ji je zareklo in sva se hudo sprli zaradi tega.
Imate kak nasvet?
Pri 78 kot ženska še ne bi smela biti čisto fuč. Sploh pa bravo, da si je sama zrihtala dodatno pomoč, ima izpit in avto, tako da je samostojna, nič ji ne manjka.
Če jamra, je to njen problem. Jaz tudi včasih jamram – a se kdo sekira za to? A če bi bila stara 78, bi bilo pa drugače kot zdaj, ko sem 50?
Ti moraš sama pri sebi malo razpucati. Pusti ljudi pri miru, naj živijo po svoje, dokler je to še v enih normalnih okvirjih. Ko jo boš pa dobila sredi smeti in podgan vso dehidrirano, bo pa druga zgodba.
Mimogrede, sosed je star 90 in vozi. Dokaj suvereno, in kar se mene tiče, veliko bolje od nekih mladcev, ki se skozi vas podijo, kolikor da gas (omejitev je pa 30). Tem bi izpit vzela, njemu pa ne.
To je zgodba o gnilih družinskih odnosih v današnjem cayber svetu, ko šteje le imiđ in denarnica. Toliko izgovorov kot ima tvoj post jasno kaže današnjo družbeno klimo, ko se trudimo za vse kar je družbeno vredno in cenjeno, torej materialno in na oko primerno, vse ostalo je pa balast, ki se ga ogibamo. Mamo v dom in je zadeva rešena po tvoje.
A da bi morda mama živela pri vas in bi bil dom rešitev v skrajni sili pa ne pride v poštev? Mama ne sodi k vam?
Zakaj bi ti kar selil samostojno, opravilno sposobno osebo? Pa pojdi ti živet k eni stari teti v neko tretjo vas, kjer ti sploh ni všeč. Kar tako, na suho, ker ona pač tako hoče.
Nisem razbrala, da bi ta mama rada živela pri hčerki. Tudi ne, da ne more več (z malo pomoči) skrbeti zase. Če je osamljena, je to njen problem – je odrasla, opravilno sposobna in lahko najde družbo, hobije, samo če želi. Tako kot nekdo pri 30, 40 ali 50. Ali vsaj prosi za pomoč pri iskanju družbe, hobija, dejavnosti, če se sama ne znajde.
Ne podcenjuj starih ljudi. Iz tvojega odgovora je razbrati eno veliko nespoštljivost, kot da imajo stari ljudje skisane možgane in je treba poskrbeti zanje. Ta gospa vozi avto! Kaj tebi ni jasno?
Tudi avtorica je strašno podcenjevalna in nespoštljiva do mame.
Zame to ni gnil odnos kakor koli ga obrneš, njo skrbi za mamo.
Mi smo imeli podoben problem s staro mamo, V dom ne- ker to je hiralnica pa vsakega centa je škoda…
K nam tudi ne ker ona ima svoj dom, in gre iz njega samo z nogami naprej…
Da ne omenim ,da je bila dementna, imela je pa še paranoidne motnje… Vsako občasno pomoč ki jo je dobila , naj bo to neka starejša gospa, ki ji je hodila pomagat je bila na koncu obtožena da ji krade , da jo zastruplja , da jo hoče ubit…
Ko je padla in bila vsa potolčena je obtožila nekega soseda, da je ponoči prišel v njeno stanovanje in jo porinil, hotel ubit….
Vsak mesec smo ji morali ključavnico menjat, ker njej so sosedje kradli ..od makaronov , do praška, do servetov, brisač… ni da ni…
tablet ,ki ji jih je predpisal zdravnik niti pod razno ni jedla..( smo jih našli v vseh vazah in votlih kipcih)
Smo prišli k njej na obisk, nas je nakurila naj jo pustimo pri miru , a je treba toliko trackat z dnarjem, da se vsak dan vodimo k njej, naj raje šparamo… nas ni bilo tri dni , nas je spet nakurila , da smo jo pustili samo cel mesec , da lahko kar crkne takoj , da se nič zanjo ne brigamo itd…
Ne obtoževat drugih če sam nisi bil nikoli v taki situaciji… z nekaterimi starostniki je izredno težko.
Zame to ni gnil odnos kakor koli ga obrneš, njo skrbi za mamo.
Mi smo imeli podoben problem s staro mamo, V dom ne- ker to je hiralnica pa vsakega centa je škoda…
K nam tudi ne ker ona ima svoj dom, in gre iz njega samo z nogami naprej…
Da ne omenim ,da je bila dementna, imela je pa še paranoidne motnje… Vsako občasno pomoč ki jo je dobila , naj bo to neka starejša gospa, ki ji je hodila pomagat je bila na koncu obtožena da ji krade , da jo zastruplja , da jo hoče ubit…
Ko je padla in bila vsa potolčena je obtožila nekega soseda, da je ponoči prišel v njeno stanovanje in jo porinil, hotel ubit….
Vsak mesec smo ji morali ključavnico menjat, ker njej so sosedje kradli ..od makaronov , do praška, do servetov, brisač… ni da ni…
tablet ,ki ji jih je predpisal zdravnik niti pod razno ni jedla..( smo jih našli v vseh vazah in votlih kipcih)
Smo prišli k njej na obisk, nas je nakurila naj jo pustimo pri miru , a je treba toliko trackat z dnarjem, da se vsak dan vodimo k njej, naj raje šparamo… nas ni bilo tri dni , nas je spet nakurila , da smo jo pustili samo cel mesec , da lahko kar crkne takoj , da se nič zanjo ne brigamo itd…
Ne obtoževat drugih če sam nisi bil nikoli v taki situaciji… z nekaterimi starostniki je izredno težko.
[/quote]
Bil bil in bili in ker smo člani družine, smo si razdelili. Ker ženina mama ni bila neka tujka tam nekje, sem pomagal tako, da sem bodisi zraven ali pa doma naredil, kar je bilo potrebno, da je ona lahko šla brez občutka krivde. Zraven tega otroka, sta kljub generacijski razliki morala opraviti svojo vlogo. Priskočiti na pomoč, ko sta lahko in predvsem spoštovala in razumela sta kaj se dogaja z babico, da ob bolezni ljudje postanemo drugačni.
Ko je prišel čas, smo jo vzeli k sebi, sploh se ni branila, imeli smo namreč tak odnos, da smo si neglede na vse, zaupali. Ko je bolezen napredovala tako hudo, da je bila babica nevarna sebi in okolju, pa smo jo morali dati v dom, ampak takrat je njen bilo vseeno kje je, le da čuti ljudi okoli sebe in da gleda TV.
Pisujoča, bi mamo dala v dom, da bi se rešila skrbi. Je sama v tem problemu…….kaj meniš o odnosih v tej družini, kjer ima eden problem, ki se kao drugih ne tiče?
Zame to ni gnil odnos kakor koli ga obrneš, njo skrbi za mamo.
Mi smo imeli podoben problem s staro mamo, V dom ne- ker to je hiralnica pa vsakega centa je škoda…
K nam tudi ne ker ona ima svoj dom, in gre iz njega samo z nogami naprej…
Da ne omenim ,da je bila dementna, imela je pa še paranoidne motnje… Vsako občasno pomoč ki jo je dobila , naj bo to neka starejša gospa, ki ji je hodila pomagat je bila na koncu obtožena da ji krade , da jo zastruplja , da jo hoče ubit…
Ko je padla in bila vsa potolčena je obtožila nekega soseda, da je ponoči prišel v njeno stanovanje in jo porinil, hotel ubit….
Vsak mesec smo ji morali ključavnico menjat, ker njej so sosedje kradli ..od makaronov , do praška, do servetov, brisač… ni da ni…
tablet ,ki ji jih je predpisal zdravnik niti pod razno ni jedla..( smo jih našli v vseh vazah in votlih kipcih)
Smo prišli k njej na obisk, nas je nakurila naj jo pustimo pri miru , a je treba toliko trackat z dnarjem, da se vsak dan vodimo k njej, naj raje šparamo… nas ni bilo tri dni , nas je spet nakurila , da smo jo pustili samo cel mesec , da lahko kar crkne takoj , da se nič zanjo ne brigamo itd…
Ne obtoževat drugih če sam nisi bil nikoli v taki situaciji… z nekaterimi starostniki je izredno težko.
[/quote]
Avtorica niti pod razno nima takega problema!!!!!!
zakaj pa jo pol pri žlahti osira, da jo potem sestrična nadira, kako slabo skrbi zanjo, če je tako super in samostojna in vse?
[/quote]
Jamra po službeni dolžnosti, ker je Slovenka. Koliko Slovencev, sploh starih ljudi, poznaš, da se bodo pohvalili? Sestrična je pa morda take baže, da samo preži na kako slastno kost.
zakaj pa jo pol pri žlahti osira, da jo potem sestrična nadira, kako slabo skrbi zanjo, če je tako super in samostojna in vse?
[/quote]
Pač pove, kar je res. Saj sama piše, da nikogar ni k mami, samo ona se nekaj na daljavo sekira, da ni kje mama udeležena v kakšni prometni nesreči in jo zato hoče pod nadzor.
Avtorico zanima samo ona sama in njeno počutje. Za mamo ji je pravzaprav vseeno.
Ok recimo da njena mama je 78… Tukaj iz prebranega avtorice bi se lahko reklo, da svojih mulcev ni naučila obveznosti ali pa vsaj neke moralne obveznosti.
Če bi jih vsaj celotno breme ne bi bilo na njej… Dejstvo pa tudi je ,da če še vozi avto potemtakem, ni še ravno za v dom in je tudi prav da noče še v dom.
Naša babi je bila 88 ko je začela s temi svojimi. In res, ni nam bilo lahko
Če sem prav zastopila, mama še vedno skrbi zase in res ne vidim potrebe zakaj bi jo ti strpala v dom oz v neznano okolje med neznane ljudi. Tudi dela trenutno iz njo nimas nekega. Če jo pa vsak dan pokličiš ali jo vsaj enkrat na teden obiščeš pa tudi ni nek napor.
Sestrična ti je očitala to, da jo trpaš v dom ne pa, da slabo skrbiš zanjo. Lej vsi želimo biti v domačem okolju, med znanimi ljudmi in v dom vsaj po večini gre takrat, ko ne zmorejo več skrbeti zase. Mama če vozi avto sigurno to še zmore.
Pač pove, kar je res. Saj sama piše, da nikogar ni k mami, samo ona se nekaj na daljavo sekira, da ni kje mama udeležena v kakšni prometni nesreči in jo zato hoče pod nadzor.
Avtorico zanima samo ona sama in njeno počutje. Za mamo ji je pravzaprav vseeno.
[/quote]a
Zadnji odstavek drži. Briga jo za mamo, ona hoče mir pred mamo, drugi naj se z mojo ukvarjajo.
Brez skrbi žela bo, kar seje.
Avtorica, nekako ne čutim neke empatije do tebe.
Sva približno enakih let, tudi jaz živim 30 km stran od staršev, da skrajšam, 10 let sem hodila domov pomagat. Enkrat do dvakrat tedensko, na koncu vsak drugi dan. Seveda tudi meni mož ni pomagal, otroka tudi ne. Ampak vse se da, če se hoče.
Če se pa išče izgovore, jih je tudi vedno dovolj.
Seveda, če si ti potem vsi lahko. Jaz se tudi pustila službo, da sem skrbela za bolnega očeta do smrti. Pa ne pričakujem, da bo vsaka storila isto. Nismo vsi v istih situacijah, nismo finančbo vsi isto zmožni, nimamo vsi istega delavnika. Mama je odrasla, samostojna oseba in tako naj se jo tudi tretira.
Kar nekaj me obsojate, pa sploh ne veste kdo sem. Imam svojo družino in so mi prioriteta. Otroka sta v občutljivih letih in potrebujeta veliko vzpodbude, mož ima zelo naporno delo. Se sploh zavedate, koliko dela je? Potem pa še mama. Vsako večer padem v posteljo on desetih, da bi si vsaj eno skrb in pot prikarjšala pri mami, pa me obosjate, da sem slaba hči. Kaj bi ji manjkalo tam? Občutek imam, da nalašč klubuje.
Da bi prišla k nam, pa žal ne pride v poštev, nimamo prostora. Bom že rešila.
Pa kaj ti misliš, da sem jaz brez družine, brez otrok, brez obveznosti, brez službe?!
Vse se da, če se hoče. Seveda pa, nisem šla spat ob desetih in včasih je morala hči (17 let) skuhati kosilo. Grozno, verjetno me je treba dati na CSD, da zanemarjam otroka.
Moja svakinja je tudi taka. Za mamo ne bi nič naredila. Pri tem, da ji je mama 16 let odnašala rit. Zdaj, ko pa bi morala enkrat tedensko klicati zdravnika, je pa cel halo. Da ona ima svoje življenje, da ji mama ne bo obešala obveznosti. Pomisli, 1 x tedensko poklicati zdravnika.
Ene ste res na komot.
Pa kaj ti misliš, da sem jaz brez družine, brez otrok, brez obveznosti, brez službe?!
Vse se da, če se hoče. Seveda pa, nisem šla spat ob desetih in včasih je morala hči (17 let) skuhati kosilo. Grozno, verjetno me je treba dati na CSD, da zanemarjam otroka.
Moja svakinja je tudi taka. Za mamo ne bi nič naredila. Pri tem, da ji je mama 16 let odnašala rit. Zdaj, ko pa bi morala enkrat tedensko klicati zdravnika, je pa cel halo. Da ona ima svoje življenje, da ji mama ne bo obešala obveznosti. Pomisli, 1 x tedensko poklicati zdravnika.
Ene ste res na komot.
[/quote]
Vi, ki pa se tukaj cankarjansko hvalite, ste šele zvezde. Za ljubljeno osebo nekaj naredimo brez tega, da bi potem okoli trobili kaj oh in sploh ste pa ve naredile za svoje mame in kako zanič so ljudje, ki ne delajo po vaše. In kje je sploh avtorica napisala, da za mamo ne bi nič naredila? Ljudje uživate, ko se hvalisate kaj ste vi vse pretrpeli, uživate, da pljuvate po vseh drugih. Sram vas bodi.
Ja pusti jo pri miru. Začasna pomoč ji zadostuje. Tudi, če bi bila v domu, jo lahko kaj peš zbije, glede na to, da pokretni niso nikamor privezani. Tam pri nas imajo parkec pod drevesi in kaj veš, lahk tud komu kaj od drevesa dol pade, če misliš, da je le cesta grožnja.
Pojamrat je šla pa verjetno, da jo želiš nekam strpat, kamor noče.
Kako da ji pri vsej skrbi nadzora nisi že ključev od avta pobrala?