Pozdravljeni,
Sem pravkar diplomirana ekonomistka (*kar res RES iz dna srca obžalujem)…
Stara sem 23 in sem tudi tak čisto “na frišno” prijavljena na našem famoznem Zavodu za zaposlovanje.
Preko študentskih del, delam nekje od 16 leta dalje, delala sem vse živo z izjemo kelnarije in trgovine. Rada delam in si tudi želim delati, a ne več preko študentskih napotnic.
Vsi moji vrstniki “nategujejo” te študentske statuse v nedogled pa se vpisujejo na magisterije in vse možne izobraževalne ustanove… meni se pa enostavno zdi vse skupaj dobesedno BOLANO! Mladi dejansko nimamo nobene izbire ali vlečeš status ali pa si na zavodu… kam smo prišli?!
Da ne govorimo o samem iskanju službe, kjer očitno prošnje oz. prijave na delovna mesta nas mladih romajo očitno direktno v koš za smeti. (V roku pol leta poslanih prijav (*za različne izobrazbe) cca. 35 sem prejela samo 3 vabila na razgovor pa še to itak nisem bila izbrana, ker sem premlada…)
In ja, če sploh prideš do razgovora te pa gledajo tam, kot malega piščančka, češ, kam se ti mudi punčka uživaj dokler si mlada itd… Halo?! Kdaj lahko sploh začnemo mladi dejansko delat v tej naši ljubi državi?! Aja saj res, potem,ko bomo stari…

A še ma kak mlad piščanček iste/ podobne težave? 🙂
Pa tudi tisti malo starejši piščančki – mnenja dobrodošla

Starejši piščančki niso dosti na boljšem. Štejejo samo veze, poznanstva in debela koža.

Če boš svojo energijo trosila na tem forumu, ne boš nič prej dobila zaposlitve.

Jaz sem tudi mnenja, da če si mlada še imaš čas. Žal 30 prošenj ni nič. Oglasi se, ko jih bo 300. In ne številka niti ni iz riti ven potegnjena.
Veliko težje je po mojem menjati službo po 45.letu. Te vsak gleda, kot da si tik pred penzijo in za umret.

V glavnem ne obupat, in ne se zanašat za zavod za zaposlovanje. Oni so sami sebi namen, službo ti ne bodo našli.

Ne se sekirat 23 res ni ne vem kakšna starost. Služba se najde, je težko ne obupat. Sama sem jo dobila pri 28 letih. Res, da sem pred tem delala preko študenta, druge ni bilo. Vsi tisti, ki obsojate delo preko študentskega serisa in “vlečenje” statusa, bi vas rada vidla bit brez službe…

Popolnoma te razumem, saj imam hčerko tvojih let, ki je na koncu študija. Kako bo s službo, je veliko vprašanje, ki se poraja njej in meni kot staršu. Vsekakor ni lahko.
Po drugi strani pa imam firmo in gledam tudi skozi oči delodajalca. Zaposliti nekoga, ki je pravkar končal šolanje, je velika loterija. Zna vse in ne zna nič. Da ga uvedeš, da vsaj približno dela svoje delo, traja ohoho časa in energije. Žal v tem tempu, ki ga narekuje današnji način poslovanja, enostavno ni ne ohoho časa in ne energije. Ko zaposluješ, potrebuješ človeka, ki delo obvlada, da ga uvajaš kakšen mesec ali dva in je potem samostojen. Pri začetniku je to skoraj znanstvena fantastika. Izjeme izvzete.
Preostane ti koriščenje zvez in poznanstev, če jih imaš. Žal. Mogoče je kakšen delodajalec pripravljen vzeti začetnika in koristiti subvencijo na zavodu, ki jo dobi za prvo zaposlitev mladih (če še obstaja).
Srečno.

Eni smo 30 in še nikoli zaposleni pa se ti sekiraš…

Nečak in njegova punca, oba magistra ekonomije, sta začela svojo kariero na dnu v firmah, še preko študenta, enega so zaposlili v isti firmi in to na dnu lestvice, drugega v drugi firmi, prav tako na dnu lestvice, zdaj st 30 in sta že lepo napredovala.
Drugi nečak se je po faksu povezoval s sošolci, kje kdo dela, kje je možnost zaposlitve, prav tako začel na dnu, med študijem je sicer delal preko študenta, a ne v svoji smeri.
Nečakinja je kelnarila leta in leta, ko je diplomirala, jo je zaposlila stranka iz “kafane”, ki je bila vodilna v veliki slovenski firmi, dobila je službo za svojo stonjo izobrazbe, torej ne nekje na dnu lestvice.
Naš je še študent, 2. letnik, v svoji smeri še ne dela, letos se bo oziral za študentskim delom na svojem področju. Naj bi bil zaposljiv kader, a mu je kristalno jasno, da bo moral kljub konkreto težkem faksu in prigarani diplomi začeti nekje na dnu.

A ne govorijo zadnje časa, da delodajalci težko dobijo delavce?

Samo proizvodnje iščejo 3, 4 izmene za drobiž in nategunske firme za gradbeništvo itd. Res velikooo kvalitetnih služb na razpolago!

A tega prej niste vedeli? Čudno za take izobražene, razgledane diplomante, da šele po koncu študija spoznate, da Slovenija ni Silicijeva dolina.

Tako kot večina mojih vrstnikov sem v teh letih iskal delo preko študenta. Predvsem je bilo lažje zaradi fleksibilnosti z obeh strani. Ko nekaj let tako delaš, dobiš vpogled v podjetje in navežeš socialne stike in tako zamenjaš študentsko delo s prvo zaposlitvijo.

Nima izobrazba veze s tvojim pikrim vprašanjem o delodajalcih…

35 vlog ni nič. Jaz sem bila tudi sveža diplomantka, več let delala preko študenta, ker drugače nisem dobila. Pa sem poslala v pol leta cca. 250 vlog. Dobila sem mislim, da 4 ali 5 vabil na razgovore. Nobeno uspešno. Ni bilo druge kot delati preko študenta za mizerno plačilo.
Zdaj sem skoraj 40, iščem že dve leti novo službo. Napisala sem cca. 80 prijav na razpise, ter cca. 70 ponudb, samo par vabil na razgovore, nič drugega.

Tisto, da delodajalci ne dobijo delavcev pa velja za nategunska podjetja, ki iščejo delovno silo za minimalca.
Kjer se jaz prijavljam, je vedno ogromen naval.

Starejši piščančki niso dosti na boljšem. Štejejo samo veze, poznanstva in debela koža.
[/quote]

Modre besede, kolega. Bilo bi dobro, da padejo na plodna tla.

To je pa to zaradi česar smo kjer smo. Nihče nebi v nikogar nič vlagal, samo žel sadove. Kje naj pa se naučijo mladi? Sama imam veliko izkušenj pa lahko iz izkušenj povem da vsakič ko menjam službo je vse na novo, če ne drugega program, način dela, področje dela (gospod.,javna uprava) in nekdo te mora uvesti. Delodajalci bi pa imeli izkušene zaposlene za nizko plačilo. Zakaj pa ne zaposlitev nekoga za minimalca, ga usposabljaš in imaš korekten odnos, mu poveš vizijo, in ko se uči in nauči zvišaš plačo, pristojnosti, ipd? Ni časa..to poslušam povsod vendar vidim da ni časa za stvari s katerimi se ljudem ne da ukvarjati oz ne vedo kako pa potem ni časa…

Avtorica, ko si toliko star si premlad, pri 30ih boš še vedno premlada pa kandidatka za porodniško, po porodniški kandidatka za še eno in breme zaradi bolnišk, potem si prestar, ne vem kdaj si pa ravno prav… Žal je kultura in odnoau pri nas na psu.

Če nimajo časa vlagati v zaposlene, kar je osnova, potem res ne vem, kako si tile bizgeci predstavljajo svoje podjetništvo.

To je pa to zaradi česar smo kjer smo. Nihče nebi v nikogar nič vlagal, samo žel sadove. Kje naj pa se naučijo mladi? Sama imam veliko izkušenj pa lahko iz izkušenj povem da vsakič ko menjam službo je vse na novo, če ne drugega program, način dela, področje dela (gospod.,javna uprava) in nekdo te mora uvesti. Delodajalci bi pa imeli izkušene zaposlene za nizko plačilo. Zakaj pa ne zaposlitev nekoga za minimalca, ga usposabljaš in imaš korekten odnos, mu poveš vizijo, in ko se uči in nauči zvišaš plačo, pristojnosti, ipd? Ni časa..to poslušam povsod vendar vidim da ni časa za stvari s katerimi se ljudem ne da ukvarjati oz ne vedo kako pa potem ni časa…

Avtorica, ko si toliko star si premlad, pri 30ih boš še vedno premlada pa kandidatka za porodniško, po porodniški kandidatka za še eno in breme zaradi bolnišk, potem si prestar, ne vem kdaj si pa ravno prav… Žal je kultura in odnoau pri nas na psu.
[/quote]

To je vsekakor res.
Recimo pri nas v službi:
ko se išče novo delovno silo, skoz samo jamranje, da kandidati niso ok, ker nimajo izkušenj (eni so sveži diplomanti, drugi so taki z 10 let in več izkušnjami, ampak ne ravno iz naše službe).
Kadar pa se ponujajo študenti za prakso (celo tako neplačano), delo preko študenta pa jih zavračamo, ker kdo se bo pa ukvarjal z njimi? Pa, ko recimo zavod za zaposlvoanje ponuja tiste trimesečna usposabljanja (to pomeni, da dobiš nekoga, ki ti 3 mesece zastonj dela), je tudi jok in stok, da teh pa ne bi, ker kdo pa se bo ukvarjal z njimi? Če pa že vzamemo koga, dela pa taka enostavna dela: kopiranje, zlaganje kakih papirjev, nič strokovnega, ker se noče noben z njim ukvarjat.
Potem pa se ponovi jamer, ko se išče nekoga za zaposlitev, da ni izkušenih.

Jaz piščanček imam 32 let, prvič redno zaposlen pred slabimi petimi leti. Takoj po zaključku srednje šole sem šel delat, najprej v svojo branžo (3mesce), od takrat naprej pa vedno kaj drugega…cnc operater, razni drugi stroji, knjige prodajal, lesna in kovinska industrija, potem je bilo še kar precej drugih del krajših obdobij (ca. Teden dni v želji po pridobitvi zaposlitev), vmes pa vedno na zavodu kot brezposeln…tako imam v 12 letih od konca srednje šole približno 8 let delovne dobe, kat pomeni da sem 4 leta zabil kot brezposeln…btw delal sem vsako leto med srednjo že med počitnicami vsaj en mesec. Če bi cajt lahko zavrtel nazaj, bi se po koncu srednje vpisal na faks za varstvo pri delu, saj bi užival v pisanju kazni vsem, ki ne spoštujejo zakonodaje…takrat namreč ni bilo omejitve za to smer zaradi pomanjkanja kadra, a sem se zaradi mojega neinteresa do učenja,branja in rednega obiskovanja šole raje odločil za delavsko kariero…jbg, morda bom nekoč skeširal za kakšno drugo izobrazbo, nolj verjetno pa je da si bom zboril boljšo plačo tu, kjer zdaj delam, ali pa si poiskal drugo zaposlitev, ker s tako plačo nimam ravno svetle prihodnosti…lp

Pošlj prošnjo v tujino.
Jaz sem šla. Ni mi žal. Domov lahko še vedno prideš. Z boljšim cvjem. Pa še svet in gledanje na vse se ti bolj odpre.

Iskreno – ne nisem si niti predstavljala, da te dejansko čaka takšno ”sranje”. Se pa lahko zahvalim predvsem učiteljem iz osnovne šole in profesorjem iz srednje šole (pa tudi staršem), da nam niso še pravi čas povedali, kakšno je dejansko stanje, ne pa da so nas celo spodbujali, da se vpisujemo v gimnazije pa potem na fakultete – (v smislu, ker se pa ja spodobi da maš diplomo…)