Jaz seveda vso tisto pokvarjeno. Prav tako ostanke od obrokov, če nihče noče pojesti. Odkrito povedano, kar precej hrane vržem stran. Žal.

Kaj pa vi?

Nič, ker imamo živali :))

Od obrokov ne mečemo stran, če se ni pojedlo za kosilo, se bo za večerjo, če ne paše za večerjo, bo naslednji dan za kosilo, kakorkoli že, jaz sem v to prekleto kuhanje vložila svoj trud in tega ne bomo metali stran!
Priznam le, d kdaj zlijemo stran eo zajemalko juhe, pa še to nekje 3x na leto!

Ostale hrane gre pri nas tudi zelo malo v smeti, včasih ostane kak košček kruha, ampak to je tudi zelo redko, še največkrat gre v smeti nagnito sadje/zelenjava, pa še to obrežem, kar je gnilo, ostalo uporabimo/pojemo.

Mislim, da hrano pa res zelo smotrno nakupujemo, da se ne valja, da ne ostaja in da se vse v roku poje, če se pa kdaj zalomi, pa rešimo, kar se rešit da.

A imate medveda? Za katero žival je primerna človeška hrana?

Kure. Zaenkrat vse pojejo. Pa saj tega ni veliko, redko kaj ostane. Ampak recimo kaj od zelenjave ali sadja, kar gre v maloro, ali zadnjič, ko so mi žužki napadli omarice s fasengo, ali če nekaj vseeno predolgo stoji , ali če je nekaj po moji oceni predolgo v skrinji.

Včeraj računala. Na teden zavržemo nekje 53 ton odpadkov.

Včasih se mi kaj zgodi. Nimam niti shrambe niti toliko omar, da bi lahko delala velike zaloge, hladilnik in skrinja sta bolj za sproti. V hladilnik ne spravim niti zaloge zelenjave za pet dni. Zavržemo minimalno in sem bila zelo presenečena nad podatki.
Kruh na primer sušim in ga potem dam sosedovim kmetom za živali. Za kosilo kuham točno, če slučajno kaj ostane, se pogreje za večerjo. Paradižnikovo omako zamrznem, tudi če je samo za eno porcijo – včasih pride prav na primer za pico ali tople sendviče ali ko sem sama.
Zelo me pojezi, ker ima eden od otrok prevelike oči, sam včasih kaj kupi, potem pa ostane v hladilniku.

Če pomislim, v bistvu nič. Sem poleti vrgla stran zapakiran toast, ker se ke pted rokom uporabe nardila plesen. Nisem svetnica al cankarjevka, kot je blo zanč kle en izraz slišat. Ampak hrana ni samoumevna ali zastonj, da bi jo brezglavo metala stran.

Pozdravljen/a.
Skušam čim manj, vendar 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} konzumirati kaj nakupim mi ne uspeva vedno. Vsekakor, če se že kaj vrže stran, se ko je pokvarjeno.
Archangel

Skoraj nic.

Gnilo sadje / zelenjavo obrezem, parmezan tudi, le vcasih preventivno zavrzem kaksno stvar, ki predolgo stoji v hladilniku oz. pozabim nanjo.
Sem pa tja zavrzem kaksno kuhano jajce.

Zelo malo mečem v smeti, razen sadje in zelenjavo včasih malo bolj obrežem. Stročnice skuham in hranim v skrinji, ostalega pa kupim za sproti. Kruh narežem na kocke, posušim v pečici, so za na kremno juho. Ostankom hrane vedno kaj dodam, recimo fižolu krompir, mlete orehe in čičerikino moko + dišavnice in naredim polpete ali “ne-sno” štruco (ker ne jemo mesa). Ostanke kosila jemo za večerjo ali drug dan ali zmrznem. Gledam, da res do konca vse porabim.

Kar se pokvari. Ampak ker sem dober gospodar je to mogoče tri kile kupljene hrane in okoli deset kil pridelkov iz vrta letno. Na gospodinjstvo.

Nekje sem prebrala, da plesnivega res ne bi smeli uzivati. Da ni dovolj, da se odstrani le vidni del ker spore plesni gredo v globino zivila in v tistega,ki jih uzije. Potem pa so tezave z plesnijo, dihali, kandido in menda celo lahko privede do slabega imunskega sistema in raka. Kaj pa vem. Jaz se tega drzim, da tisto kar je napadla plesen (SZ,mlecno,kruh..) ne jemo in v celoti zavrzemo med bio odpadke.

Hrane ne mečem stran, pri nakupih sem racionalna. Žemljice kupujem poltrajne in jih pečem vsako jutro. Prej sem namreč kruh občasno metala stran in mi ni bilo prijetno.

Zelo malo. Če kruh ostane, naredim drobtine. Makarone recimo in pire krompir, imata rada psa in pojesta, ko ostane, poleg mesa, ki ga dobita, solata, sadje, kar ostane gre kuram, imamo sadovnjak, jabolka, hruške, sproti jemo, kakšen pita, štrudelj,kompot, sokovi…. ostalo pojejo srne, ježi. Jih vidim, vsak dan, kako jedo.

Malo hrane vržem stran.

Kuham točno in dobro in se vse poje. Če ostane slučajno, je za večerjo.

Kupujem skrbno in zelo redko se kaj pokvari.

Ne vem, kje dobijo toliko ton odvečne hrane. Verjetno od industrije in prehrambenih obratov.

Ne mečem je sploh stran. Imam vsak dan vodo in skorjo belega kruha, črn je namreč predrag.

Se trudim porabit vse, pa vendar se mi zgodi, da na kaj kdaj pozabim in moram vreči stran…

vsi stran zmečemo vso hrano — ko se use.rjemo ☺

Kruha pri nas ne mečemo stran; posušimo do konca in naredimo drobtine, delno posušenega porabimo za kruhove cmoke ali štruco ali pa za nadeve mesa.

Čisto preveč!

Ostanke obrokov sicer pojemo – pa tudi kuha se tako, da ne ostaja – a vseeno, mi preveč zelenjave in kakšnega sadja zgnije, sem ter tja tudi kakšen ostanek sira splesni, itd.

Odvržemo olupke krompirja, pomaranč, limon, skratka sadja, tu in tam delček zelenjave. Lupine nesem za kokoši, drobtine isto. Mesa ne jemo, kupujem sproti. V letu dni se mi je pokvaril en jogurt.
Odpadkov silno malo ali nič.

Prej, ko sva bila sama, pa tudi v primarni družini: praktično nič. Se je zelo, zelo redko zgodilo, da je bilo kaj za stran. Ko pa so enkrat prišli otroci, pa … Nikoli ne veš, koliko bodo pojedli pri nekem obroku. Včasih niti četrtine kosa kruha ne, drugič bi pa po 4 kose. Enako pri pire krompirju, juhi itd. Marsikdaj tako kaj ostane, saj je težko natančno planirati, večkrat jim tudi ostane kaj na krožniku, ker ne pojejo do konca. Meni gre to neznansko na živce!!!!!!