3 otrok nepričakovana nosečnost
sem nova na forumu.
zanima me koliko od vas ima 3 otroke in koliko vam se je dejansko življenje spremenilo z novim članom.
čisto sem v dilemi saj je tale nosečnost kjer bi bil 3. otrok čisto nepričakovana, neplanirana in zgodila se je po dolgih letih saj sta prva dva otroka že velika. Imam veliko dela z njima saj je šola zahtevna, veliko je učenja,dodatnih krožkov, vožnje sem ter tja. Stalne službe nimam oz ni še pogodbe sedaj če povem za nosečnost pa je tudi ne bo, zagotovo.
Finančno smo nekako, se ne pritožujem lačni nismo. Sem pa čisto v dilemi kaj in kako….enostavno strah me je ponovno čez vse to, celotna nosečnost, verjetno izguba službe, bojim se zapostavljat prva dva otroka. Drugi problem pa je prostorska stiska saj je vse na knap glih za glih, posteljice res nevem kam bi dala.
Srce me boli ko pomislim na prekinitev, niti si ne morem predstavljat. Bila sem že na pol poti proti bolnišnici in sem se obrnila. 1000 in 1 občutek ne preplavljata…Bojim se da mi meni uspelo, da ne zmorem a hkrati se ob pomisleku na dojenčka razjočem.
Prepričana sem, da vama ne bo žal, če se odločita obdržati otroka. Pomisli, ti je žal za otroka ki ju že imaš? Bi se kateremu odrekla?
Na začetku bo naporno z dojenčkom, a čas hitro teče in otroci hitro rastejo. Čez par let boš vesela, da ga imaš. To, da sta dva otroka že večja, pa je tudi prednost, saj sta samostojna in ti lahko še kaj pomagata pri dojenčku.
Pa srečno!
Prepričana sem, da vama ne bo žal, če se odločita obdržati otroka. Pomisli, ti je žal za otroka ki ju že imaš? Bi se kateremu odrekla?
Na začetku bo naporno z dojenčkom, a čas hitro teče in otroci hitro rastejo. Čez par let boš vesela, da ga imaš. To, da sta dva otroka že večja, pa je tudi prednost, saj sta samostojna in ti lahko še kaj pomagata pri dojenčku.
Pa srečno!
[/quote]
Kako grdo sem napisala: Čez par let boš vesela, da ga imaš.
Vesela boš od prvega trenutka dalje, vendar je na začetku lahko precej zahtevno – neprespane noči, krčki, zobki… Čez par let pa boš zadovoljna, da si se potrudila in dala vse to čez in boš ponosna nase. A ni lepo, ko po napornem delu vidiš dobre rezultate?
Moj 3. otrok je neplaniran. Ob 3. nosecnosti sem bila zelo depresivna, nesrecna, nisem ga hotela, a splav zame ni bil opcija. Rodila sem ga, ni se rodil ne z žlico, ne z dodatno sobo, a je nekaj najlepšega kar se mi je v življenju zgodilo. Če bi mi kdo to povedal 17 let nazaj mu ne bi verjela. Ni mi žal, niti sekunde.
kaj mož pravi… pravi, da ni čas za še enega otroka ampak čas da se popolnoma posvetiva otrokoma, ki ga že mava. Sicer pa da, bo kakor se jaz odločim ker otrok je v meni. On je bolj tip osebe, ki samo razmišlja, kaj bo, kako bo finančno če je že sedaj vse na knap, boji se da ne bosta otroka zapostavljena, da nekaj let ne bomo ” komot” saj sedaj lahko gremo kamorkoli, je tak precej boječ in negativen.
Kr naprej se mi vrti film v glavi ja pa ne… pa bi pa nevem če je prav…bojim se tudi jaz sprememb, sedaj imamo tak tempo življenje ki nam ugaja ampak kot sem rekla samo misel na splav me zmrazi.. bog ne daj, da vidim tisti UZ tega me je se najbolj strah, pa se približuje dan ko bo.
Glej. Pri nas je bilo isto. Otrocka sem obdrzala. Vse zivljenje bi si ocitala ce je ne bi. Nimamo nobene pomoci. Smo sami za vse. Urnik v sluzbi katastrofa. In ja. Gre. Tretji otrok je meni osebno dal najvec. Se sprasujes kako bo? Nekako ze. Razmisljas da bi sla delat splav? Tudi jaz sem. Bila ze na vratih. Ne bi mogla ziveti s tako odlocitvijo. Srecno
Do obisti poznam tvoj občutek in edino, kar ti lahko rečem, obdrži otroka. Meni oz. nama se je takole najavil 4. Doživljala sem vse, kar naštevaš in tudi moj mož je gledal na situacijo zgolj racionalno, vendar je končno odločitev prepustil meni. Ko sem takole nihala od popolne prepričanosti, da je edina opcija splav, do raznežnenosti, da v meni raste najin otrok, se mi je zgodil spontani splav. Ja, priznam, da mi je odleglo, vendar doživela sem kasneje kar nekaj momentov, ko sem si tega otroka dejansko želela. In ne vem, kako bi se končalo, če bi se tega otroka znebila načrtno. Nekako čutim, da sva si podobni, zato ti to pišem. In ker imamo tri, ti z veseljem povem, da s tremi ni nič bolj naporno kot z dvema, sploh ko odraščajo. Pač prva leta te nekako bolj priklenejo na dom, vendar tudi to ima svoj čar. Pogumno sprejmita, kar je nastalo. Saj vsi vemo, da ni enostavno, vendar, kadar izbere ljubezen, ne more biti narobe. Verjemita, da bosta starejša dva tudi marsikaj pridobila, najstniki pa imajo tako ali tako raje, da jih starši pustijo na miru 😉
naš tamali popolnoma neplaniran. Ob več kot dveh starejših. Vsi že v šoli. Slabo počutje, občutki krivde, velik pritisk na mamo nad štirudeset, niti jaz si nisem predstavljala več vsega tega. Rezultat je edinstven, izjemno dobrovoljen otrok, ki ga mečka cela hiša. Nikomur ni žal. Je popoln zastonjski dar, ki smo se ga branili.
Želim vam, da dobro prestanete tako pomembno odločitev, ki odloča o življenju in smrti.
Sem v letih, ko je moja “štacuna zaprta za rojevanje”. Z razlogom. Ker nan je sedaj že zelo luštno, otroka ravno prav samostojna. In ne, nisem tako neumna, da grem pri 45+ ponovno roditi, če se mi zgodi v stilu “trefilo se curi dete”. Ker sem sedaj ft in pripravljena za naslednjih 40 let, z namenom. Ker sva z možem odločena, da je dovolj. Vse kar je prav – mati narava z namenom poskrbi, da je fertinla ženska doba omejena. Zato, da ji nekje 16 let po zadnjem porodu nudi užitke samo s partnerjem :)))). Pa me požrite 😀
Nevem kaj bi ti sploh rada.
Sexas brez zascite, torej…??????
Ocitno nisi hodila k biologiji, ampak glede na to da imas ze dva otroka, nevem kako si lahko tko tumasta da se ti neda dopovedat da zanositi ni problem, ce neuporabljas zascite.
Tukaj civkas…
Ti si noseča, ti in mož sta ga ustvarila in kaj zdaj hočeš???
Da gremo rodit namesto tebe???
Ali da gremo delat splav da ga tebi ni treba???
To je tvoj problem in ne naš.
Ce otroka zelis obdrzati, potem ga pac imej…
Ce te pa tko skrbi prostor in vse ostalo, potem pac pojdi delqt splav in v bodoce si priskrbita zascito, saj si vec kot ocitno nezrela in neodgovorna kljub temu da ze imas dva otroka.
Odloci se in nehaj tecnarit na monu.
Raje se pogovori z mozem, namesto da jamras tle.
Mislim zenska…
Narobe svet!!!
Prepričana sem, da vama ne bo žal, če se odločita obdržati otroka. Pomisli, ti je žal za otroka ki ju že imaš? Bi se kateremu odrekla?
Na začetku bo naporno z dojenčkom, a čas hitro teče in otroci hitro rastejo. Čez par let boš vesela, da ga imaš. To, da sta dva otroka že večja, pa je tudi prednost, saj sta samostojna in ti lahko še kaj pomagata pri dojenčku.
Pa srečno!
[/quote]
Ti pa brat ne znaš: avtorica piše, da sta starejša otroka nesamostojna, da je šola zanju prezahtevna, ampak ona ne bo razmišljala o prešolanju, bog ne daj da bi otrokoma prepustila šolo, ker ne, manj koz 5 pa res ne sme biti ocena …
Zraven dveh velikih dojenčkov imeti še enega malega?
Pa tudi ne sanjati, da bosta otroka od rojstva naenkrat “velika” brat in sestra, ki bosta kar naenkrat odrasla in razumela situacijo. To zna biti šele hudo psihični problem za celo družino, dva popolnoma nesamostojna velika dojenčka, za povrhu pa še ljubosumna na novega dojenčka.
Mi imamo zdaj tretjega, je kar pavza med njim in drugim, ampak mi ni zal, ker je cudovit. Prinesel je veliko neznosti, smeha, ljubezni… tudi starejsima otrokoma. Jaz kot mama sem pa umirjena, zrela in ga dozivljam cisto drugace kot sem prva dva. Nam je krasno. Pa nismo ne bogati, ne kako drugace oh in sploh. Cunje sposojene, oprema tudi, nekaj se imam od vecjih otrok.
Aja pa po sili razmer morata starejsa otroka zdaj vec pomagati, kaj sama postoriti in sta postala bolj samostojna, kar je tudi super. Pa jaz sem doma zdaj med porodnisko in sem na voljo za kuhat in naloge pregledovat itd.. Med sluzbo bo tega casa manj, tako da se mi zdi, da imajo to leto vsi od mene zelo veliko.
Ja, otrok raste v tebi, ampak ni samo njegov in posledice bodo za vse, ne samo zate. Mislim, kakšen odgovor no.
Moj bivši mož je po ločitvi pridelal dva otroka s tanovo. On jih ne bi več imel, so mu najini čez glavo dovolj. Oba otroka sta s PP in je cel žur. Pri znanki so se šli idealno družinico, nekaj posebnega si, če imaš kup otrok, štepali enega za drugim, pa še popust je bil v vrtcu, trije za ceno enega, če si bil dovolj hiter, babi in dedi še mlada in vitalna in sta ta mladim dala na razpolago vse svoje štiri roke. Pa je dedi zbolel in umrl, babi je od takrat depresivna in neuporabna, ta mlada dva pa tudi eden bolj raztrajban kot ta drugi, ker enostavno ne folgata. Ona na antidepresivih, bila je tudi že hospitalizirana. Ni tako enostavno, kot se sliši. In tebi je že zdaj včasih težko.
Pa da ne bom samo o drugih. Jaz imam zelo težavnega najstnika in si velikokrat želim, da ga ne bi rodila. Ker me je strah, kaj bo z njim. Ker ni ne prvi ne edini otrok in mi je uspelo ostale vzgojit tako, da so na eni normalni življenjski poti, si prosim prihranite očitke, da nisem dobra mama. Otroci imajo svoje možgane in svojo pamet. Nimajo vsi kriminalci in propalice slabih staršev, na žalost ni tako enostavno. Tudi dobri starši imajo slabe otroke in obratno, zanikrni starši imajo nadpovprečne, če ne celo ultra dobre otroke.
Seveda si nobena ženska, ki ni splavila, ne more več predstavljati, da bi. Mislim, ni ravno misel za Nobelovo nagrado. In seveda je to peklenska odločitev. Z možem se še pogovarjajta o tem.
Ravno sem dala spat našo 2 mesečno dojenčico. Je naš tretji otrok, ki je prišel več kot 10 let za drugim. Sicer je bila planirana, tako da ti v tem delu ne znam svetovati, ti pa lahko povem, da izredno pozitivno vpliva na starejša dva. Nora sta nanjo, ob njej ju spoznavam v povsem drugačni luči. Ja, imeti dojenčka je naporno, po tolikih letih praktično vse pozabiš in je kot bi imel prvega :). Ampak vse hudo tudi mine, veselje in srečo, ki pa ga prinaša to malo bitje, je pa vsak dan večje.
Vse se bo postavilo na svoje mesto. V življenju se vse nekako uredi. Mislim, da tudi sama pri sebi veš, kam te vodi srce…
Vso srečo in mir v srcu 🙂