Ali bi svojemu otroku svetovali ali odsvetovali poklic, ki ga vi opravljate in za kateri poklic gre? Npr. Učitelj- ne.

Ucitelj je soliden poklic. Doktor tudi. Veterinar vse bolj. Zaradi nazadovanja mozganov bi odsvetovala vse poklicne sole ipd.

Sem razumela, da vsak lahko sodi le to, kar opravlja?

Idealno bi bilo, da se odloči za poklic, ki ga v prihodnosti ne bodo mogli opravljati stroji, roboti, itd.
Ali so/bodo to tudi otrokove/mladostnikove želje, pa je druga zgodba.

Glede na porast hišnih ljubljenčkov in navezanost ljudi na živali, je veterinar perspektiven poklic.

Sem zelo samosvoja in nikdar nisem želela biti ne kot mama, ne kot oče, izbirala sm sama svoje poti in hvala staršema, da sta mi to dovolila.

Imava 3 otroke, ki so si izbirali svoje poti in nisva nasprotovala. Res so vsi trije najinih genov in nam v marsičem podobni, a tudi sami svoji, ne zahtevam od njih, da so nama enaki, prej jih opozorim na najine napake, da naj poberejo boljši vzorec pri drugih, če vidijo, da pri nama ta stvar ne štima. Vedno sva jih učila razmišljat s svojo glavo!
Pri nas se nihče ni odločil za poklica, ki ju opravljava midva z možem, a če bi se, ne bi skakala v luft niti iz veselja, niti iz protesta. Ne glede na to, kakšen odnos imava midva do dela, ki ga opravljava, če bi kateri od otrok mislil, da je pa to poklic zanj, pa naj ga opravlja, je že dovolj pameten, da je skozi naše življenje videl tako pluse kot minuse tega poklica in da se je sam odločil, da je dober zanj.

Sem zelo samosvoja in nikdar nisem želela biti ne kot mama, ne kot oče, izbirala sm sama svoje poti in hvala staršema, da sta mi to dovolila.

Imava 3 otroke, ki so si izbirali svoje poti in nisva nasprotovala. Res so vsi trije najinih genov in nam v marsičem podobni, a tudi sami svoji, ne zahtevam od njih, da so nama enaki, prej jih opozorim na najine napake, da naj poberejo boljši vzorec pri drugih, če vidijo, da pri nama ta stvar ne štima. Vedno sva jih učila razmišljat s svojo glavo!
Pri nas se nihče ni odločil za poklica, ki ju opravljava midva z možem, a če bi se, ne bi skakala v luft niti iz veselja, niti iz protesta. Ne glede na to, kakšen odnos imava midva do dela, ki ga opravljava, če bi kateri od otrok mislil, da je pa to poklic zanj, pa naj ga opravlja, je že dovolj pameten, da je skozi naše življenje videl tako pluse kot minuse tega poklica in da se je sam odločil, da je dober zanj.
[/quote]

Ni nujno, da si bila samostojna in ne vam kak oh in sploh karakter, lahko si se samo upirala biti takšna kot tvoji starši. Čisto enostavno – zagravžalo se ti je. Meni se je tudi modra barva oblačil zagravžala samo zato, ker jo je vedno nosila moja mama.