Obdajajo me čudna čustva okoli sodelavca, ki bi lahko bil moj sin
Sploh ne vem, kaj mi je. Stara sem 46 let, in odkar sem zaposlena v družbi sodelavca, doživljam neka čudna čustva do njega (ima 26 let), ki pa so si sem ter tja popolnoma različna. Je zelo prijazen, komunikativen in lep, visok. Da sem se navezala nanj in da mi pomeni več kot le sodelavec, mi je jasno. Ni mi pa jasno, kako sem nanj navezana. Zelo čudno je namreč vse skupaj. En dan ga vidim kot sina, ki ga nikoli nisem imela. Drugi dan pa ga vidim kot privlačnega moškega, ampak ta privlačnost takoj dobi grenak priokus, ko pomislim na leta in na to, da bi mi bil on lahko sin. Tretji dan pa ga vidim kot prijatelja, vrednega zaupanja. In ta čustva se konstantno mešajo. Zato sploh ne vem, kako bi ta čustva opredelila. Česa takšnega še nisem doživela. On je sam rekel, da sem mu kot druga mama. Ta stavek me je še bolj zmedel. Res ne vem, kaj se plete v moji glavi.
Morala sem s temi čustvi na dan, da jih moram z nekom deliti. Z nekom, ki ga poznam, se o taki tematiki ne bi upala pogovarjati, zato sem se odločila, da se pod anonimnim imenom izpovem tukaj.
Odmisli tisto ala privlačnost. On bo najdu eno frajlo, s katero bo al gradil zvezo al pa se samo dol dajal, tebe pa vidi kot drugo mamo. Kar pomeni, da je mama lahko prijateljica, ji zaupa, jo spoštuje, se pa ne daje dol znjo ali ne fantazira o njeni spolni privlačnosti. Ohrani profesionalni odnos v službi s t.i prijateljskim pridihom, ostalo pa odmisli. Da si kot druga mama ne boš narobe signalizirala.
Ne zamenjaj pa spet vloge njegovr mame in sprejmi to kot izkušnjo, da imaš vsaj malo vpogleda v ‘sina’, ki ga nikoli nisi imela.
Imela sem podobno situacijo, trajalo je več let. Zelo močna čustva, ki so se stopnjevala do skrajnega obupa.
Šele potem, ko sem se časovno in krajevno od vsega zaradi spleta okoliščin odmaknila, mi je postalo jasno, da:
– ni šlo za zaljubljenost niti za ljubezen,
– problem ni bila starostna razlika.
Fant, ki bi ga večina opisala kot ti mlajšega sodelavca, je bil pri svojih rosnih letih že prebrisan patološki narcis, jaz pa sem padla na njegov šarm, od česar je seveda imel korist. Ko sem na zadevo pogledala z distance, sem ugotovila, da me je vrtel okrog prsta, ko sem prišla preblizu, me je odgnal (prefrigane psihološke taktike, kot “od tvojega” tista z mamo), ko sem se želela in čudnega odnosa oddaljiti, me je spet pritegnil vanj. Skratka, peklenska gugalnica.
Sodelavca sta. Ne delaj neumnosti, ker ga boš morala vsak dan 8 ur gledati. Ni vredno tvegati. Verjemi, da bodo tudi drugi sodelavci opazili, če mu boš pretirano naklonjena in ti bo neprijetno tudi zaradi njih. Imej se rada.
[/quote]
Glavno pravilo, ki bi moralo obstajati na delovnem mestu, je, da se čustveno ne zapletamo v službi. Slednje zagotovo pomeni brodolom v odnosih. Naklonjenost med dvema zagotovo opazijo tudi sodelavci in takrat se pekel šele začenja, saj naredijo vse, da dva, ki sta si naklonjena, ločijo ali celo skregajo.
V službi samo profesionalni odnosi in težav ne bo.
Kako si pa ti kaj svojo mladost “ižživela”? Ponavadi se to dogaja ženskam, ki se v mladosti niso ravno razživele, razcvetele, doživljale tisto, kar bi morale, letom primerno. Zdaj te pa zakasnitvemo “meče”.
Kako pa kaj drugače tvoje partnersko življenje? Imaš pomanjkanje česa, da to iščeš, vidiš v mladem žrebcu?
Pa še nekaj: tako te “hormonsko” meče zato, ker ti po telesu “divjajo” predmena hormoni. Si namreč že v predmeni. Sploh, ko opisuješ tole videnje, enkrat kot sin, drugič kot privlačen mladi moški.
Naj te mine – čimprej.
Ne glede na bosonogo zgodbico.. obstaja t.i Genetic Sexual Attraction, ki znanstveno potrjuje Ojdipovo zgodbo.
Ljudje v sorodstvu, ki se prvič srečajo v odrasli dobi, bodo čutili močno privlačnost.. saj kot druge študije dokazujejo, prvilačnost izničena, če z ljudmi živimo v isti “družini”.
Se pravi tudi otroci, ki niso v krvnem sorodstvu (npr.: dva ločena ali ovdovela starša zaživita skupaj z otroci iz prvega zakona), a živijo skupaj v družini.. ne bodo čutili seksualne privlačnosti.
In ker nam seksualnost religija in družba ves čas slika kot grešno.. tabuizirano.. bodo tudi vse zgodbice najbolj napete prav tam, kjer lahko še druge tabuje vpletemo v koncept.
Užitek ob transgresiji je že dolgo znan 🙂