Boj za piščance ob otvoritvi Lidla v Srbiji
Pozabljate na scene, ki so se dogajale pri nas, ko se je odprl prvi Lidl. In nekaj približno podobnega se dogaja še danes, samo mediji ne poročajo o tem. Ta teden, ko so prišla v Lidl zimska oblačila za otroke, so jih razgrabili v pol ure – to mi je povedala sestra, ki je šla iskat skibucke za sina in je uspela dobit zadnji par z njegovo cifro. Mal po osmi uri zjutraj na dan začetka akcije. Tako, da nismo nič boljši.
Kaj je pa pri nas drugače?
Vsako odprtje nove trgovine sporži nenormalen naval kupcev, ki 2 uri pred odprtjem kampirajo pred vrati!
Primark prihaja in verjamem, da bo ob odprtju nekaj podobnega, kot je na teh posnetkih!
Ko je v Hoferju ali Lidlu kakšna akcija, najmanj 50 ljudi čaka pred vrati, da se odprejo in razgrabi robo v nekaj sekundah! To se tebi zdi odraz boljše družbe?!
Da ne govorim o super demokratični in kapitalistični Ameriki (in tudi Z Evropa ne zaostaja!), ko ljudje po 2 dni kampirajo v šotorih pred trgovinami! To je odraz nove družbe! V to smer gremo!
Se pa za časa Juge ne spomnim, da bi se grebli za piščanca ali pa tisti liter olja v trgovinah, ko je bilo pomanjkanje!
Ne vem jaz, kje si takrat bil ali bila, če si sploh že bila. Ampak jaz nisem nobenega pomanjkanja občutila, pri dveh delavskih plačah, pa hišo smo gradili. 4 članska družina. Malo si oči mažeš. Pejt si mal pogledat, kakšna revšna je zdaj po blokih, pa kolk je kriminala, da lahko določeni preživijo. V prejšnjem sistemu sam lenuh, pa tist k se je sam seb smilu ni imel nič.
Kaj je pa pri nas drugače?
Vsako odprtje nove trgovine sporži nenormalen naval kupcev, ki 2 uri pred odprtjem kampirajo pred vrati!
Primark prihaja in verjamem, da bo ob odprtju nekaj podobnega, kot je na teh posnetkih!
Ko je v Hoferju ali Lidlu kakšna akcija, najmanj 50 ljudi čaka pred vrati, da se odprejo in razgrabi robo v nekaj sekundah! To se tebi zdi odraz boljše družbe?!
Da ne govorim o super demokratični in kapitalistični Ameriki (in tudi Z Evropa ne zaostaja!), ko ljudje po 2 dni kampirajo v šotorih pred trgovinami! To je odraz nove družbe! V to smer gremo!
Se pa za časa Juge ne spomnim, da bi se grebli za piščanca ali pa tisti liter olja v trgovinah, ko je bilo pomanjkanje!
[/quote]
Kolikokrat pa si ti že bila, če zlužo v Ameriki? Ker tvoja predstava je popolnoma napačna 😀
“Kampirajo” zato, ker želijo imet med taprvimi – enim je to pač fetiš. To niso nobeni reveži.
Njemu sploh ni problem 1300 dolarjev odštet za naprimer Ajfon v cestni trgovini, ker ga hoče imet met prvimi – ker bo na socialnih omrežjih objavil “tutorial”,kako ga odvija in da ga že ima :D. Ali pa za kakšna dizajnerska oblačila, ki jih določeni kreatorji formirajo za naprimer kak H&M…….
Pa da te še malo popravim – sem najstniški otrok iz let Milke Planinc, iz časov varčevalnih ukrepov, med katere so sodile tudi redukcije električne energije po 18. uri v večjih mestoh, pa bonov za bencin, par nepar registrske številke in vožnja, in ja, smo stali v Mečkatorju v vrsti za olje, sladkor, pralni prašek – vsak je lahko dobil omejeno količino na en nakup. So bili tudi dnevi “nategovanj” v trgovini – roba ni prišla danes, pridite jutri, pojutrišnjem bo pa zagotovo….
To so bili časi slovesa el komandanteja Tita in prvi znaki gospodarske krize….
Refresh your memory a bit:
https://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/kabinet-cudes-boni-za-nakup-bencina-in-dizla.html
Jao, takšna borba pa je potekala pri nas za rjuhe.
Kolikokrat pa si ti že bila, če zlužo v Ameriki? Ker tvoja predstava je popolnoma napačna 😀
“Kampirajo” zato, ker želijo imet med taprvimi – enim je to pač fetiš. To niso nobeni reveži.
Njemu sploh ni problem 1300 dolarjev odštet za naprimer Ajfon v cestni trgovini, ker ga hoče imet met prvimi – ker bo na socialnih omrežjih objavil “tutorial”,kako ga odvija in da ga že ima :D. Ali pa za kakšna dizajnerska oblačila, ki jih določeni kreatorji formirajo za naprimer kak H&M…….
Pa da te še malo popravim – sem najstniški otrok iz let Milke Planinc, iz časov varčevalnih ukrepov, med katere so sodile tudi redukcije električne energije po 18. uri v večjih mestoh, pa bonov za bencin, par nepar registrske številke in vožnja, in ja, smo stali v Mečkatorju v vrsti za olje, sladkor, pralni prašek – vsak je lahko dobil omejeno količino na en nakup. So bili tudi dnevi “nategovanj” v trgovini – roba ni prišla danes, pridite jutri, pojutrišnjem bo pa zagotovo….
To so bili časi slovesa el komandanteja Tita in prvi znaki gospodarske krize….
Refresh your memory a bit:
https://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/kabinet-cudes-boni-za-nakup-bencina-in-dizla.html
[/quote]
Seveda se dogaja, da ljudje kampirajo za novo Applovo igračo, a tudi za dprtja poceni trgovin in Black Friday in za božične nakupe in še za marsikaj!
Pomanjkanje v trgovinah v 80ih je prineslo omejene količine goriva, olja, sladkorja, kave in podobno, s tem seveda tudi kolone v trgovinah, a ljudje niso kampirali pred Mercatorji in Emonami, niti se niso stepli za liter olja! Tudi jaz sem bila takrat najstnica in so me doma pošiljali stat v vrsto, vem kako je bilo.
Vem pa tudi, da je bil povečan promet SLO-A in SLO-I, smo stali v kolonah, ni kaj, smo imeli pa doma polne omare praška, kave, olja in čokolade! Ko je zmanjkalo elektrike, smo pa sedeli s sosedi, prijatelji ali sorodniki, pili kavo in se družili!
Če vse sešteješ in odšteješ, vse pluse in minuse tistega in današnjega časa, to druženje vse premaga – danes si je večina ljudi tujcev, sekomaj poznajo in največji prijatelj je nekdo, s katerim gredo 1x na mesec na kavo, če gredo… Takrat smo se pa družili, se poznali, si pomagali, vedeli smo, kaj je prijateljstvo in kaj pomenijo medsebojni odnosi…
Podobna scena je bila včeraj pri nas v Lidlu, ko so prodajali otroška zimska oblačila. Ja, ni me sram. Bila sem tam. Delam, moja plača znaša 700eur v tako opevanem “med in mleko” javnem sektorju. Imam dva otroka. Oba sem za zimo oblekla v zimska oblačila in obula za 70 eur.
V neki “kulturni” trgovini bi za to dobila 1 par obutve. Kje so potem še ostale stvari.. Z veseljem bi šla kam drugam, kulturno izbrala, pustila otrokom malo več manevrskega prostora pri izbiri, da je kaj po njihovem okusu ne samo da je, ker pač rabita. Ampak žal finance tega ne dopuščajo. In sem bila primorana igrati drhal, da imata otroka topla oblačila.
In sedaj naj bo mene sram? Če ni sram sistema, ki te prisili da postaneš drhal če hočeš, da imajo otroci nogo na toplem
samo tepejo se pa za 200 dolarska znižanja, ne pa za kure…
sicer pa, v osnovi je vzrok temu pohlep, ne pa revščina…
[/quote]
Ahhhh bogata amerika kjer se cedita med in mleko kjer ni revežev in kjer se na razprodajah tepejo za artikle, ki so iz 1200$ znižani na 1000$, morda bi to nekdo, ki nikoli ni bil tam še verjel, na žalost ni tako in revežev je občutno več kot v naši vukojebini, mesto NY je že pred 10 leti dalo podatek da letno razdeliljo za 50 000 ton ( PETDESET TISOČ TON ) paketov hrane med socialno ogrožene družine in to pred 10 leti, danes je teh družin ali ljudi mnogo več in posledično tudi hrane v paketih nekaj tisoč ton več, za oceno kako bogato živijo je treba preživeti v ZDA nekaj mesecev in ne 14 dnevne počitnice poleg tega je treba obiskati tudi druge kraje, države, manjša mesta od velemest, da dobiš kolikor toliko realno sliko tega njihovega bogastva, ki je bolj pravljica kot pa resnica.
Kakšno pomanjkanje in kakšne čase?
Ne vem kaj so ti natvezili starši ampak pomanjkanja ni bilo je pa res, da ni bilo takega izbora kot danes, ki pa si ga danes ne morejo vsi privoščiti, res ni bilo 100 vrst kruha in salam, 50 vrst raznih namazov, nešteto pralnih praškov in gelov za pranje in pomivanje itd itd glede na današnjo res pretirano ponudbo, res pa ni bilo življensko pomembne Milke in kave je včasih zmanjkalo ampak samo po trgovinah, doma jo je vsaka gospodinja imela vsaj za eno leto na zalogi, imamo pa danes nekaj kar takrat ni bilo, delilnic hrane za lačne in pakete hrane za socilano ogrožene, ki pa danes so lačni brez te pomoči, vidiš tega pa včasih ni bilo, ker ta tvoj nekdanji režim tega ne bi dovolil, ker ne boš verjel ampak prva naloga rdečega križa je bila v prejšnjih režimskih časih krvodajalstvo in organizirane krvodajalske akcije po raznih krajih slovenije in ne tako kot danes delitev paketov hrane socialno ogroženim in reševanje socialnih težav družinam in posameznikom in takih vladnih in nevladnih organizacij je danes cel kup.
O šolstvu, zdravstvu, zaposlovanju, solidarnosti in odrekanju v korist širše skupnosti ali posamezniku v tistih časih, bova pa naslednjič debatirala.
Takole pa se obnašajo pred Lidlom v Kranju
https://www.facebook.com/ziga.smolej/videos/10213145774339992/
Lidli n Hofri pomagajo številnim ljudem preživeti.
Dobro, da jih imamo.
Tudi sama sem nekoč tekala od trgovine do trgovine in stala zgodaj zjutraj v vrsti za vrečo praška in ženske vložke.
Bila sem po porodu in so namočene plenice stale tudi po par dni, ker ni bilo praška. Da o šparprogramu v porodnišnici, kjer je kri odtekala na rjuhe, raje ne govorim.