Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Zato se spletni zmenki ne obnesejo

Default avatar

George Baker

Človek rad občuduje narabo, ker je nastala lepa sama po sebi, brez da bi bil zato potreben kakršenkoli napor človeka.

Enako je z odnosi. Najboljši in trdni so tisti, ki se razvijejo sami od sebe. Brez umetne potrebe, da se morajo razviti in sevede brez prisile.

Spletni zmenki se ne obnesejo že zaradi tega, ker se srečujeta dva, ki imata namerno potrebo po združevanju in se zato na nek način finančno in energijsko siluta v to, da bi jima zmenkovanje res uspelo. V takem odnosu je vedno občutek,da si se vezal z nekom ker si se moral, drugače nebi imelo smisla da sploh vlagaš energijo v nekaj.

Razlika med enim in drugim pristopom je, da je pri prvem več negotovosti, saj ni nobene garancije kdaj in če se bo kaj zgodilo, v človekovi naravi pa je da rad umetno pritiska na stvari tako, da ima nadzor, torej da lahko vpliva na to, da bojo imela njegova prizadevanja smisel.

Iz vsega tega, ker se ne zna spojit s tokom življenja, predvsem v poznejših letih dobivamo več in več parov, kjer osnova ni bila spontana kemija, ampak bolj nekaj v smislu da oba delujeta zgolj kot sredstvo drug za drugega pri uresničevanju osnovnih človekovih potreb (seksualne, socialne), ni pa naravne čustvene povezave in zato na žalost veliko parov bodisi stagnira v povprečju na stara leta ali pa se preprosto že kot mladi ločijo, ko na dan privre spoznanje, da je bila zveza ustvarjena čisto zaradi umetnih potreb človeka, torej da se do nekega leta poročijo in imajo otroke. S kom ni bistveno pomembmo. Samo da so cilji izpolnjeni pravočasno. Da, toliko imajo pričakovanja družbe in vzgoja vpliva na človeka.

Kaj je lahko rešitev? Verjetno več zaupanja v to, da se bo nekoč nekega dne vse zgodilo samo po sebi, kot se je zgodila vsa narava okrog nas, ne da bi zato rabila pomoč človeka.
Default avatar

tako

Poznam 4 pare, ki so skupaj že kar nekaj časa in so se spoznali po internetu. Kako jim v resnici gre, vedo le sami. Tako kot to vedo tisti, ki so se spoznali "v živo", "po naravni poti".
Po mojih izkušnjah, na ločitev ne vpliva to, kako so se spoznali, ampak to, kako znajo živeti skupaj.
Default avatar

George Baker

tako je napisal/a:
Poznam 4 pare, ki so skupaj že kar nekaj časa in so se spoznali po internetu. Kako jim v resnici gre, vedo le sami. Tako kot to vedo tisti, ki so se spoznali "v živo", "po naravni poti".
Po mojih izkušnjah, na ločitev ne vpliva to, kako so se spoznali, ampak to, kako znajo živeti skupaj.
Poznaš štiri pare, ampak ne poznaš tisočih, ki se jim ni obneslo.
Kako znajo živeti skupaj oz. pravilneje, koliko so pripravljeni spreminjat sebe in svoj način življenja, da jih je nekdo dolžan prenašat?
Default avatar

Npr

George Baker je napisal/a:
Človek rad občuduje narabo, ker je nastala lepa sama po sebi, brez da bi bil zato potreben kakršenkoli napor človeka.

Enako je z odnosi. Najboljši in trdni so tisti, ki se razvijejo sami od sebe. Brez umetne potrebe, da se morajo razviti in sevede brez prisile.

Spletni zmenki se ne obnesejo že zaradi tega, ker se srečujeta dva, ki imata namerno potrebo po združevanju in se zato na nek način finančno in energijsko siluta v to, da bi jima zmenkovanje res uspelo. V takem odnosu je vedno občutek,da si se vezal z nekom ker si se moral, drugače nebi imelo smisla da sploh vlagaš energijo v nekaj.

Razlika med enim in drugim pristopom je, da je pri prvem več negotovosti, saj ni nobene garancije kdaj in če se bo kaj zgodilo, v človekovi naravi pa je da rad umetno pritiska na stvari tako, da ima nadzor, torej da lahko vpliva na to, da bojo imela njegova prizadevanja smisel.

Iz vsega tega, ker se ne zna spojit s tokom življenja, predvsem v poznejših letih dobivamo več in več parov, kjer osnova ni bila spontana kemija, ampak bolj nekaj v smislu da oba delujeta zgolj kot sredstvo drug za drugega pri uresničevanju osnovnih človekovih potreb (seksualne, socialne), ni pa naravne čustvene povezave in zato na žalost veliko parov bodisi stagnira v povprečju na stara leta ali pa se preprosto že kot mladi ločijo, ko na dan privre spoznanje, da je bila zveza ustvarjena čisto zaradi umetnih potreb človeka, torej da se do nekega leta poročijo in imajo otroke. S kom ni bistveno pomembmo. Samo da so cilji izpolnjeni pravočasno. Da, toliko imajo pričakovanja družbe in vzgoja vpliva na človeka.

Kaj je lahko rešitev? Verjetno več zaupanja v to, da se bo nekoč nekega dne vse zgodilo samo po sebi, kot se je zgodila vsa narava okrog nas, ne da bi zato rabila pomoč človeka.
Saj zveza ni samo kemija seksualnega pravega naboja in (za)"nabijanja". Ta kemija se spreminja v "pamet-;))))" in to pamet je potrebno uporabljati za trud pri ohranitvi in vzdrževanju zveze in tu splet po spoznanju nima veze.
Internet je prednost, da ne iščeš krave (bika) samo v svoji okolici. Zunaj svoje okolice je večja izbira, za svoje želje in potrebe.
Zveza je komoditeta življenja in kasneje družine.
Default avatar

v čem je tvoj problem

George Baker je napisal/a:
Človek rad občuduje narabo, ker je nastala lepa sama po sebi, brez da bi bil zato potreben kakršenkoli napor človeka.

Enako je z odnosi. Najboljši in trdni so tisti, ki se razvijejo sami od sebe. Brez umetne potrebe, da se morajo razviti in sevede brez prisile.

Spletni zmenki se ne obnesejo že zaradi tega, ker se srečujeta dva, ki imata namerno potrebo po združevanju in se zato na nek način finančno in energijsko siluta v to, da bi jima zmenkovanje res uspelo. V takem odnosu je vedno občutek,da si se vezal z nekom ker si se moral, drugače nebi imelo smisla da sploh vlagaš energijo v nekaj.

Razlika med enim in drugim pristopom je, da je pri prvem več negotovosti, saj ni nobene garancije kdaj in če se bo kaj zgodilo, v človekovi naravi pa je da rad umetno pritiska na stvari tako, da ima nadzor, torej da lahko vpliva na to, da bojo imela njegova prizadevanja smisel.

Iz vsega tega, ker se ne zna spojit s tokom življenja, predvsem v poznejših letih dobivamo več in več parov, kjer osnova ni bila spontana kemija, ampak bolj nekaj v smislu da oba delujeta zgolj kot sredstvo drug za drugega pri uresničevanju osnovnih človekovih potreb (seksualne, socialne), ni pa naravne čustvene povezave in zato na žalost veliko parov bodisi stagnira v povprečju na stara leta ali pa se preprosto že kot mladi ločijo, ko na dan privre spoznanje, da je bila zveza ustvarjena čisto zaradi umetnih potreb človeka, torej da se do nekega leta poročijo in imajo otroke. S kom ni bistveno pomembmo. Samo da so cilji izpolnjeni pravočasno. Da, toliko imajo pričakovanja družbe in vzgoja vpliva na človeka.

Kaj je lahko rešitev? Verjetno več zaupanja v to, da se bo nekoč nekega dne vse zgodilo samo po sebi, kot se je zgodila vsa narava okrog nas, ne da bi zato rabila pomoč človeka.
babe te ne marajo in zdaj razvijaš filozofijo od zadaj, namesto, da bi pri sebi preveril, v čem je mogoče problem. in upaš, da se bo po čudežu zgodilo nekaj, kar ti načrtno ni uspelo...

aja, moža sem spoznala prek ona-on, 7 let nazaj... pa že takrat ste vpili tu gor, kako je ona on čisto brezveze...
Default avatar

abrahamovka

Sem generacija, ki se je v mladosti spoznavala v živo in kvečjemu smo si s kakimi tujci dopisovali po klasični pošti (pen friends). Pa ne bi rekla, da smo glede (zakonske) zveze kaj uspešnejši od tistih, ki se spoznajo prek interneta. Nekaj ločenih, nekaj nesrečnih v zakonu, nekaj v čisto povprečnih zakonih, nekaj še vedno zelo srečnih ...

Zakoni iz prikladnosti so se pa sklepali verjetno že vso zgodovino, kar poznamo ta institut. Pravzaprav je popolnoma svobodna izbira partnerja moderna zadeva, stara morda kakih 50 let, pa še to obstajajo določene kaste (tudi v Sloveniji), kjer to ni tako enostavno.
Moje sožalje, če ne najdeš druge polovice. Ampak internet ti ni kriv za to.
Default avatar

Stepni_Volk

George Baker je napisal/a:
Človek rad občuduje narabo, ker je nastala lepa sama po sebi, brez da bi bil zato potreben kakršenkoli napor človeka.

Enako je z odnosi. Najboljši in trdni so tisti, ki se razvijejo sami od sebe. Brez umetne potrebe, da se morajo razviti in sevede brez prisile.

Spletni zmenki se ne obnesejo že zaradi tega, ker se srečujeta dva, ki imata namerno potrebo po združevanju in se zato na nek način finančno in energijsko siluta v to, da bi jima zmenkovanje res uspelo. V takem odnosu je vedno občutek,da si se vezal z nekom ker si se moral, drugače nebi imelo smisla da sploh vlagaš energijo v nekaj.

Razlika med enim in drugim pristopom je, da je pri prvem več negotovosti, saj ni nobene garancije kdaj in če se bo kaj zgodilo, v človekovi naravi pa je da rad umetno pritiska na stvari tako, da ima nadzor, torej da lahko vpliva na to, da bojo imela njegova prizadevanja smisel.

Iz vsega tega, ker se ne zna spojit s tokom življenja, predvsem v poznejših letih dobivamo več in več parov, kjer osnova ni bila spontana kemija, ampak bolj nekaj v smislu da oba delujeta zgolj kot sredstvo drug za drugega pri uresničevanju osnovnih človekovih potreb (seksualne, socialne), ni pa naravne čustvene povezave in zato na žalost veliko parov bodisi stagnira v povprečju na stara leta ali pa se preprosto že kot mladi ločijo, ko na dan privre spoznanje, da je bila zveza ustvarjena čisto zaradi umetnih potreb človeka, torej da se do nekega leta poročijo in imajo otroke. S kom ni bistveno pomembmo. Samo da so cilji izpolnjeni pravočasno. Da, toliko imajo pričakovanja družbe in vzgoja vpliva na človeka.

Kaj je lahko rešitev? Verjetno več zaupanja v to, da se bo nekoč nekega dne vse zgodilo samo po sebi, kot se je zgodila vsa narava okrog nas, ne da bi zato rabila pomoč človeka.
Slika
Default avatar

MsOlivija

Ne spletni ne v živo se ne obnesejo, če so na silo;) Zakaj bi se sploh silil v nekaj? Karkoli?;)
Default avatar

xvxnfjo

George Baker je napisal/a:
Spletni zmenki se ne obnesejo že zaradi tega, ker se srečujeta dva, ki imata namerno potrebo po združevanju in se zato na nek način finančno in energijsko siluta v to, da bi jima zmenkovanje res uspelo. V takem odnosu je vedno občutek,da si se vezal z nekom ker si se moral, drugače nebi imelo smisla da sploh vlagaš energijo v nekaj.
A misliš, da je bilo pa 100 let nazaj pa kaj drugače, sploh za ženske, ki niso same smele ama nič? Itak so imele moža iz čiste prisile in nuje. Že starši so jo praktično prodali v zakon.
Default avatar

general Glanzkopf

Ne obnesejo s ezato, ker se gor zbirajo prestare osamljene ženske in nezanimivi brezvezni tipi. In ko se gor na silo nekaj pogovarjate, s ezdite drug drugemu še bolj brezvezni in iz vsega skupaj ni nič.
Default avatar

nikoli

Pri meni se NIKOLI ni izšlo, kadar je šlo na silo. Nikoli. :)