Starši delijo premoženje, izvisela bom..
Navezujem se na spodnjo temo, kako nekateri komaj čakajo na smrt staršev zaradi dedovanja. No, pri meni se zdraha začenja že v času, ko starša še živita. Klasičen slovenski aranžma imamo, torej sem jaz kot starejša po študiju dobila službo v mestu cca. 30 km od doma, tam najprej živela v najemu, zdaj odplačujemo kredit za stanovanje 80 m2 in ga bomo še 17 let. Brat je ostal doma, zrihtal mansardo z izdatno finančno in delovno podporo staršev, se poročil, prav tako dva otroka, kredita mu ni bilo treba jemat. Mama jih pedena spredaj in zadaj, tamala sta vse vikende pri njiju z očetom, za bratovo družino kuha, čisti, obdeluje vrt, otroke vozi v vrtec/šolo in domov. No in pred kratkim je nekako prišlo do debate o delitvi premoženja (hiše) staršev. Onadva bi že zdaj vse dala bratu, ker jaz pa ‘ itak vse že maš, saj mate svoje stanovanje, on pa nima denarja, da bi kaj zase lahko kupil, mu je treba pomagat..’ Tako sem bila osupla, da nisem vedela, kaj odgovoriti. Ja, imamo stanovanje, za katerega smo se zakreditirali za 25 let, od doma nismo dobili nobene pomoči ne v denarju ne kako drugače, z možem delava do skrajnosti, da imamo nek povprečen standard. Brat, ki pa se že od nekdaj šlepa na starše in lagodno živi na tuj račun, je pa kao zdaj največji revež, ki mu je treba zagotovit eksistenco. In vsi pričakujejo od mene, da se bom strinjala in privolila, da brat dobi vse, sama pa nič. Sem v stiski, ker se nočem prepirati, ne zdi pa se mi pošteno, da me želijo odpraviti brez vsega..kako naj ravnam v tem precepu, da bi se nekako vsaj za silo v redu razrešilo vse skupaj?
Uzdaj se use i u svoje kljuse!
Jaz sem se. Po očetu nisem podedoval nič, od mame pa nočem nič in tudi ne potrebujem.
Imam še dva brata. Starejši razmišlja enako kot jaz. Mlajši bo pač dobil, kar ostane po mami.
Vic teh peripetij z dedovanjem so previsoka pričakovanja in fovšija.
Tvoja starša pač ravnata zaščitniško do svoje rodbine, torej potomcev po moških potomcih. Gre za zelo staro in globoko zakoreninjeno razmišljanje. Sin je tisti, ki pelje vse naprej, hči pa se priključi drugi rodbini in zato postane njihovo breme. Res je sicer, da je duh časa to obrnil na glavo, ampak tako stari še vedno razmišljajo…
Lahko zahtevaš nujni delež. Malo te bodo gledali postrani, a bo že kako.
Če te to z dedovanjem tako žuli pa bratu obesi skrb za ostarela starša. 😉
In kaj bi zdaj ti rada? Da se pol hise data tebi?? Kaj pa ti nisi ostala doma in si ven naredla. Kot da je 30km od doma tak dosti da ti je blo treba nekam rinit. Sama si to zakuhala in zdaj mas kar imas. Edino kar lahko dobis je da te brat po smrti starsev izplaca. Od njega kot otroka ki je ostal doma se tudi nekako pricakuje da bo za starsa poskrbel ko bosta stara in onemogla. Ti bos pa dalje furala mestjanarsko zivljenje in se smilila sama sebi. Ze to da mas stanovanje v bloku mi vse pove o tebj
No, ko se boste resno pogovarjali o tem in sestavljali ustrezno pogodbo, pridi z odkrito besedo na dan in povej, kar ti leži na duši – ali pa pozabi, utihni in ne jamraj več.
Ti pa povem takole: Ti boš 25 let odplačevala kredit, brat pa bo vse življenje vlagal v hišo in skrbel za starše, ko/če bo treba. Ti boš pri 55 zadihala, on pa bo takrat začel dihati na škrge, če bosta starša obnemogla. Razčistite vse vidike, ti pa tudi sama pri sebi malo popucaj. So vama pomagali moževi starši, lahko računata na dediščino po njihovi strani, imata brat in njegova žena dejansko toliko nižjo plačo od vaju?
Kar se pa tiče otrok in koliko se tvoji starši ubadaj z vnuki: to je pa dejansko nesramno, da to očitaš. Starša lahko počneta s svojim časom, kar želita. Če se ti zdi, da ju brat in žena izkoriščata, pa to staršem povej oziroma mogoče ju kdaj kaj vprašaj, pa boš izvedela, ali jima je to kul ali ne, ali ju nemara izsiljujeta tudi glede dediščine in podobno. Ne bodi vendar tako zaverovana sama vase. Odrasla si in staršem lahko postavljaš odrasla vprašanja, se zanimaš zanju, tako kot sta se onadva 20 let zate: si lačna, si utrujena, kako je bilo v šoli, kako je bilo na potovanju itd itd.
Naš primer je bil pa tak: Mene so starši šolali (srednja šola v drugem kraju( internat) nato še faks 5 let v Ljubljani), brat se je šolal v domačem kraju (manjši stroški). Sama sem se poročila 150 km stran od doma, dom sva si z možem sama ustvarila brez pomoči enih in drugih staršev.
Ko sta moja starša onemogla smo se zmenili za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, tako da je po smrti staršev vse ostalo bratu (edino zmenili smo se in tudi pri notarju zapisali,da imam v hiši kadar pridem svojo sobo in kopalnico v uporabi.) Brat je v času bolezni staršev skrbel za njih,jih vozil k zdravniku ipd ( trajalo je več kot 8 let). Nikakor ne bi imela srca, da bi se tepla za dediščino.Z bratom in njegovo družino se super razumemo, prav srečna sem da je tako.
S premoženjem staršev lahko oni razpolagajo kakor pač želijo, lahko ga zagonjo za karkoli, ga dajo bratu, ciganom,….. Kruto ali pač ne?
Kdo bo odločal, ko boš ti delila svoje premoženje?
Zakaj bi ti karkoli morala dat?
Bolj bedasto se mi zdi izmišljanje razlogov zakaj tebi ne bi česa podarili, če so že bratu dali hišo. Sicer pa bo brat skrbel za njih, ko obnemorejo mar ne ?
Nima kaj zahtevati. Starši lahko naredijo oporoko, kjer premoženje zapišejo bratu/sestri, ona pa dobi samo nujni delež, pa še tega ne, če starši v oporoki izpodbijajo le-tega. kar se naredi z lahkoto.
Dovolj je, da zadevo predajo odvetniku, ki navede razloge (ki so največkrat upravičeni) in zadeva je na sodišču zabetonirana.
Ne, ni mišljena pogodba o dosmrtnem preživljanju, to me ne bi bolelo, ker se zavedam, kaj lahko to potegne za seboj. Nameravajo narediti darilno pogodbo brez kakršnihkoli protiobveznosti za brata, onadva bi si le obdržala pravico bivati v spodnji etaži. Bojim se, da brat ne bo toliko pošten do njiju, ko bosta potrebovala pomoč, da bi jima jo nudil, ker rad živi na komot. Verjetnejši scenarij je, da bosta pristala v domu, ki ga bova doplačevala z bratom..bojim se tudi, da če predlagam, da se določi, da prevzame dosmrtno preživljanje, se bomo skregali, enako tudi, če bom povedala, da se mi ne zdi pošteno, da jaz ne bi dobila prav ničesar. Ker trenutno se v redu razumemo, me pa ta predlog vedno bolj razjeda, ker ne vem, kaj narediti..morebiten delež dediščine bi nam zelo prav prišel za doštukat pri poplačilu kredita..
Pri nas popolnoma ista zgodba
Mi smo v drugem kraju naredili hišo, službo zaenkrat imava oba
Brat je doma in njemu je potrebno pomagati ker noče delat ima štiri otroke njegova neslovenka je brez redne zaposlitve
Oče pravi njemu je potrebno pomagati -vi že vse imate.
Jebemti …………………gnilobam je potrebno pomagati.
Nima kaj zahtevati. Starši lahko naredijo oporoko, kjer premoženje zapišejo bratu/sestri, ona pa dobi samo nujni delež, pa še tega ne, če starši v oporoki izpodbijajo le-tega. kar se naredi z lahkoto.
Dovolj je, da zadevo predajo odvetniku, ki navede razloge (ki so največkrat upravičeni) in zadeva je na sodišču zabetonirana.
[/quote]
Take kot si ti bi mogl zapret. Kaksne neumnosti da cloveka glava boli ko to bere.
Avtorica. Nujni delez je zabetonirano tvoj. Z nicemer ti ga ne morejo vzet. Zakoniti delez je ce ni oporoke, takrat se deli po enakih delezih (kolikor je dedicev). Ce je narejena oporoka, zahtevas nujni delez. Ta znasa polovicko zalonitega. Ce sta samo dva dedica, je zakoniti delez enega dedica 1/2, nujni pa 1/4 (0.25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti zapuscine).
In se to. Dokler nicesar ne podpisujes te starsi ne morejo razdediniti.
Vcasih sestavljajo pogodbe o preuzitku/dosmrtnem prezivljanju ki so v resnici farsa in so samo darilna pogodba, ampak tudi to lahk izpodbijas na sodiscu, pod pogojem da dokazes da je bil edini namen da se izigra tebe, do dejanske skrbi za starse pa ni prislo nikoli.
Nicesar ne podpisuj da se odpovedujes dediscini zato, ker se brat zaveze skrbeti za starse. Tudi ce se zaveze, zakon doloca da za starse skrbijo vsi otroci in takrat taka zaveza brata, ce nima sam dovolj denarja da bi skrbel za njih, tebi cisto nic ne pomaga ker ti bo csd se vedno obesil financno skrb za vrat s svojo odlocbo.
Pa še odgovor tistemu, ki ga zanima, zakaj sem sploh šla od doma: ker se po študiju nisem imela kam vrniti. Moja soba je (bila) v mansardi, in med mojo odsotnostjo zaradi študija je nekako prišlo do tega, da sta jo začela uporabljati brat in njegova punca, ker jima je bilo ljubše biti tam kot pa v bratovi sobi poleg spalnice staršev. Ko sem za vikende prišla domov, sem zato spala na kavču v dnevni, kasneje pa se je mansarda vključno z mojo sobo adaptirala v bratovo stanovanje. Tako da dejansko nisem imela izbire. No, šele zdaj ko razmišljam za nazaj, vidim, da so me verjetno že takrat odkrižali..
Take kot si ti bi mogl zapret. Kaksne neumnosti da cloveka glava boli ko to bere.
Avtorica. Nujni delez je zabetonirano tvoj. Z nicemer ti ga ne morejo vzet. Zakoniti delez je ce ni oporoke, takrat se deli po enakih delezih (kolikor je dedicev). Ce je narejena oporoka, zahtevas nujni delez. Ta znasa polovicko zalonitega. Ce sta samo dva dedica, je zakoniti delez enega dedica 1/2, nujni pa 1/4 (0.25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti zapuscine).
In se to. Dokler nicesar ne podpisujes te starsi ne morejo razdediniti.
Vcasih sestavljajo pogodbe o preuzitku/dosmrtnem prezivljanju ki so v resnici farsa in so samo darilna pogodba, ampak tudi to lahk izpodbijas na sodiscu, pod pogojem da dokazes da je bil edini namen da se izigra tebe, do dejanske skrbi za starse pa ni prislo nikoli.
Nicesar ne podpisuj da se odpovedujes dediscini zato, ker se brat zaveze skrbeti za starse. Tudi ce se zaveze, zakon doloca da za starse skrbijo vsi otroci in takrat taka zaveza brata, ce nima sam dovolj denarja da bi skrbel za njih, tebi cisto nic ne pomaga ker ti bo csd se vedno obesil financno skrb za vrat s svojo odlocbo.
[/quote]
Daj ne lapaj. Očitno nimaš pojma.
Če oporoke ni, ji pripada zakoniti delež, polovica, če ima enega sorojenca.
Če jo starši razdedinijo in napišejo premoženje na sorojenca, ji pripada samo nujni delež, katerega mora na razpuščinski obravnavi priglasiti.
Če starši skenslajo tudi njen nujni delež zaradi po zakonu določenih možnih razlogov (preberi razloge, so napisani), ji tudi nujni delež ne pripada.
Daj ne lapaj. Očitno nimaš pojma.
Če oporoke ni, ji pripada zakoniti delež, polovica, če ima enega sorojenca.
Če jo starši razdedinijo in napišejo premoženje na sorojenca, ji pripada samo nujni delež, katerega mora na razpuščinski obravnavi priglasiti.
Če starši skenslajo tudi njen nujni delež zaradi po zakonu določenih možnih razlogov (preberi razloge, so napisani), ji tudi nujni delež ne pripada.
[/quote]
Aja, vaga, tle imaš še podatke, da ne boš (spet) lajal v prazno….
Zapustnik lahko popolno ali delno razdedini nujnega dediča, če:
se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,
je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše,
se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Razdedinjenje nujnega dediča mora zapustnik določiti v oporoki. Razdedinjenje mora izraziti na nedvomen način, pri čemer je koristno, da navede tudi razlog za razdedinjenje.
Vsak od razlogov za razdedinjenje mora veljati, ko oporoka napisana, razlog, ko se nujni dedič vda brezdelju in nepoštenemu življenju pa tudi takrat, ob zapustnikovi smrti.
Razdedinjen dedič izgubi dedne pravice kot je določeno v oporoki. Z vidika drugih dedičev pa se šteje, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.
“Tvoja starša pač ravnata zaščitniško do svoje rodbine, torej potomcev po moških potomcih. Gre za zelo staro in globoko zakoreninjeno razmišljanje. Sin je tisti, ki pelje vse naprej, hči pa se priključi drugi rodbini in zato postane njihovo breme. Res je sicer, da je duh časa to obrnil na glavo, ampak tako stari še vedno razmišljajo…”
Boljše ne bi mogel napisat. To je to. V Sloveniji je to še vedno globoko zakoreninjeno. Videno že na mnogih primerih.Najpogosteje pri kmetih v primeru dedovanja kmetij, ampak tudi drugi Slovenceljni niso nič boljši v svoji logiki razmišljanja.
Mož se je odselil od doma pri 21-tih letih, eno leto prej je bil pri vojakih in medtem je njegovo sobo na podstrešju mirno zavzel njegov srednji brat.
Ta je kasneje s pomočjo staršev izdelal mansardo, v kateri živi sam, mlajši brat pa je z družino zasedel polovico stanovanja moževih staršev in ju prepričal, da sta mu prepisala še polovico parcele, češ da bo zgradil hišo. Po petih letih še niti jama ni skopana, tašči pa grozi umik v klet (mlada družina potrebuje prostor).
Tašča razmišlja podobno kot očitno mnogo staršev – ah, starejši je šel od doma in poskrbel zase, zdaj bomo pa vsi poskrbeli za najmlajšega sina. Možu je rekla, če se odpove svojemu deležu in mož se s tem ni strinjal.
Menda je zaradi tega pohlepen.
Kakorkoli, ko sva se postavljala na lastne noge in najprej najemala ter nato kupovala stanovanje, niso niti z besedo ponudili pomoči….
Nekdo zgoraj piše, da ne sme nikogar zanimati, kaj starša počneta in koliko komu od otrok materialno in finančno ter z delom pomagata. Se strinjam. Vem pa tudi, kaj bom rekla svaku, če bova pozvana k pomoči za ostarela taščo in tasta.
“Ko sta vam kuhala, likala, čistila in varovala otroke ter vam kupovala draga darila, ste to sprejeli kot samoumevno. Sprejmite enako samoumevno dejstvo, da boste zdaj staršem končno lahko povrnili vsaj del tega. “
Sicer se od teh zadev distanciram, ker se me neposredno ne tičejo, je pa grozno grdo to, da je moral mož že kot srednješolec prispevati stedstva v domače gospodinjstvo, njegova brata pa sta se še pri 30-tih vsak dan zastonj hranila pri tašči.
Zakaj le je samoumevno, da naj bi tisti, ki je šel od doma (kar so pri možu komaj čakali) ostal brez deleža pri dedovanju?
Midva sva vzela kredit, pa naj ga vzame tudi tisti, ki se je zastonj usidral doma.
Pazi ti to
Bratu bosta dala vse. Brat ju bo strpal v dom,ker mu bosta v breme, ti boš morala pa plačevati dom za njiju. Brat je praviš bolj reven,zato bo vse plačevanje padlo na tebe.Zvito so oni tole naštudirali.
[/quote]
Bentiš no, točno ta primer je pri mojemu možu, le da gre samo za enega starša. Ta starš je še od mojega moža zahteval, da svojemu bratu preda še tisti delež, ki ga je že dobil po enem od staršev, ki je že umrl. Torej, da preda tudi tisto, kar je že njegovo. Brat bi to z veseljem sprejel…no in čez čas je starš šel po hitrem postopku v dom, ker ta brat nima želje skrbi zanj. In potem še izusti, da se morajo zmeniti za plačilo doma….
Fuj, pa takšni ljudje…