Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Kje naj spi dojenček?

Default avatar

no ja no

samo v vednost je napisal/a:
no ja no je napisal/a:

No ja no, ne bit tako prepričana. Tudi pri nas je bil primer, ko je mama še v porodnišnici pomečkala svojega otroka. Pa ni bila nič zadeta.
je bilo ugotovljeno, da ga ni pomečkala, ampak je umrl zaradi nenadne smrti.
to je uradna razlaga. Neuradna je res krožilo, da so ji dali pomirjevalo in ga je zato pomečkala.
saj je tudi pri nas kakšna zadeta mamica, ni pa to tako množičen pojav kot v ZDA.
Ti misliš na primer iz MB (iz leta 2005 se mi zdi), jaz pa govorim o drugem.
Sicer pa čisto tako - jaz sem bila tako hin zaradi nespanja, da se mi je dobesedno že bledlo (pač posledica nespanja že prej v nosečnosti) in res nisem bila čisto razsodna. Če bi to še malo trajalo, ne bi vedela, kaj počnem in bi otroka takrat komot pomečkala oz. zadušila, ker ga niti dobro ne bi več registrirala. Tako da ni to tako nemogoč pojav (pa brez drog).
Default avatar

Aap

samo v vednost je napisal/a:
no ja no je napisal/a:

No ja no, ne bit tako prepričana. Tudi pri nas je bil primer, ko je mama še v porodnišnici pomečkala svojega otroka. Pa ni bila nič zadeta.
je bilo ugotovljeno, da ga ni pomečkala, ampak je umrl zaradi nenadne smrti.
to je uradna razlaga. Neuradna je res krožilo, da so ji dali pomirjevalo in ga je zato pomečkala.
saj je tudi pri nas kakšna zadeta mamica, ni pa to tako množičen pojav kot v ZDA.
Aha ker pri nas uzivanje alkohola sploh ni endemicen pojav?
Seveda se ob uzivanju kakrsnihkoli substanc kogarkoli v postelji (celo kajenje spada v to kategorijo) moznost za SIDS se multiplicira, ampak ze brez tega ostaja po vseh opravljenih studijah pomembno zvisana, ker zakonske postelje pac niso prilagojene spanju dojenckov (neprimeren jogi, vzglavniki, odeje, moznost ujetja v robove med jogijem in ogrodjem, moznost padca) in ker se vsi skupaj v spanju pac tudi premikamo pa ce smo trezni ali ne.
Default avatar

samo v vednost

no ja no je napisal/a:
samo v vednost je napisal/a:


je bilo ugotovljeno, da ga ni pomečkala, ampak je umrl zaradi nenadne smrti.
to je uradna razlaga. Neuradna je res krožilo, da so ji dali pomirjevalo in ga je zato pomečkala.
saj je tudi pri nas kakšna zadeta mamica, ni pa to tako množičen pojav kot v ZDA.
Ti misliš na primer iz MB (iz leta 2005 se mi zdi), jaz pa govorim o drugem.
Sicer pa čisto tako - jaz sem bila tako hin zaradi nespanja, da se mi je dobesedno že bledlo (pač posledica nespanja že prej v nosečnosti) in res nisem bila čisto razsodna. Če bi to še malo trajalo, ne bi vedela, kaj počnem in bi otroka takrat komot pomečkala oz. zadušila, ker ga niti dobro ne bi več registrirala. Tako da ni to tako nemogoč pojav (pa brez drog).
ja, pa tudi včasih, ko je bilo otrok preveč, so radi rekli, da so ga pomečkali, če so se ga hoteli losat.
sicer vsaka mama najbrž ve ali je prisebna iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Za večino pa ni nevarnosti.
Default avatar

Aap

samo v vednost je napisal/a:
no ja no je napisal/a:


Ti misliš na primer iz MB (iz leta 2005 se mi zdi), jaz pa govorim o drugem.
Sicer pa čisto tako - jaz sem bila tako hin zaradi nespanja, da se mi je dobesedno že bledlo (pač posledica nespanja že prej v nosečnosti) in res nisem bila čisto razsodna. Če bi to še malo trajalo, ne bi vedela, kaj počnem in bi otroka takrat komot pomečkala oz. zadušila, ker ga niti dobro ne bi več registrirala. Tako da ni to tako nemogoč pojav (pa brez drog).
ja, pa tudi včasih, ko je bilo otrok preveč, so radi rekli, da so ga pomečkali, če so se ga hoteli losat.
sicer vsaka mama najbrž ve ali je prisebna iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Za večino pa ni nevarnosti.
Seveda za vecino ni nevarnosti, saj je incidenca SIDS 1/1000-10000. Sicer pa je ta debata nekoliko zasla, me prav zanima, kako bi ta vas citirani stavek prenesli nekomu, ki je zaradi tega izgubil otroka.
Default avatar

saj ne vejo točno

Aap je napisal/a:
samo v vednost je napisal/a:


ja, pa tudi včasih, ko je bilo otrok preveč, so radi rekli, da so ga pomečkali, če so se ga hoteli losat.
sicer vsaka mama najbrž ve ali je prisebna iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Za večino pa ni nevarnosti.
Seveda za vecino ni nevarnosti, saj je incidenca SIDS 1/1000-10000. Sicer pa je ta debata nekoliko zasla, me prav zanima, kako bi ta vas citirani stavek prenesli nekomu, ki je zaradi tega izgubil otroka.
saj ne vejo točno, kaj povzroči SIDS
enkrat je spanje na hrbtu, drugič spanje na trebuhu, tretji trdijo, da spanje otroka v isti sobi s staršem znižuje incidenco...
jaz sem se ravnala po zdravi pameti. do leta in pol sem jo imela ob postelji v otroški posteljici, potem sem jo pa zaradi njene stiske in želje po bližini preselila k nama v posteljo.
SIDS pa je najbolj nevaren v prvih štirih mesecih.

PRVI VIR PRAVI
Raziskave v Nemčiji

V Nemčiji so še pred nekaj leti umrli nenadoma ali popolnoma nepričakovano ponoči ali podnevi v spanju kar trije dojenčki od tisočih v prvem letu starosti.
Poznejše preiskave pa so pokazale, da ni bilo nobenega pravega vzroka za nenadno smrt, kar je starše še dodatno razburilo.
Zelo obsežne raziskave po vsem svetu pa so pokazale, da ta katastrofa grozi zlasti posebni skupini otrok. Ti so ob rojstvu bolj nezreli in so med spanjem nagnjeni k motnjam dihanja. To pa lahko danes ugotovijo s preiskavo možganskih tokov (EEG).
Ogrožene otroke spoznajo danes že kmalu po rojstvu in jim zato v nekaterih porodnišnicah za domov dajo posebne detektorje, ki ob dihalnih motnjah sprožijo alarm.
K nenadni smrti dojenčka pa pripomorejo tudi drugi dejavniki: spanje v trebušni legi, kajenje v otrokovi bližini, nepravilno hranjenje po dudi in pretopla oblačila.

Še vedno pa pojav nenadne smrti dojenčka ni popolnoma raziskan.

DRUGI VIR PA PRAVI

Kaj lahko storimo sami:
Več raziskav je pokazalo, da je pri otrocih, ki spijo na hrbtu, manj možnosti, da bi prišlo do ‘sindroma nenadne dojenčkove smrti’, ko je otrok na videz zdrav, zjutraj pa ga mati najde mrtvega v zibelki. Tveganje je sicer majhno, se pa zmanjša, če otroka polagate na hrbet. Dojenčki namreč spijo nemirno in lažje se zgodi, da se kateri izmed njim zaduši, bodisi ker ne more ali ker ne zna dvigniti glavice, da bi zadihal, če ima glavo v nerodnem položaju, navzdol ali pa ga ovira odejica. Strokovnjaki torej priporočajo spanje na hrbtu, ker je pri teh dojenčkih dokazano manj sindroma nenadne smrti.
smrt_v_posteljici2

Pediatri v S. Nemčiji so v obsežni raziskavi ugotovili, da so bili vsi dojenčki, ki so umrli v spanju, pretoplo oblečeni, spali so na trebuščku, soba, v kateri so spali, pa je presegala temperaturo 18 stopinj C. Sobo torej ogrejte na 18-19 stopinj in ne pretiravajte s toplimi oblačilci. Bodi z dolgimi rokavčki in topla žametna pižamica-pajacek bi morala popolnoma zadostovati. Če pa se bojite, da bo otroka vseeno zeblo, mu nadenite še en par nogavičk.
Pazite na odejo in da si je otrok ne more potegniti čez glavo, saj se tudi tako lahko zaduši.
Z veliko število smrti v posteljici je odgovoren sindrom Centralne apnee. Otrok s centralno apneo zaspi tako globoko, da signal za dihanje enostavno pride iz možganov prepočasi in se zaradi tega zaduši. Centralna apnea ali smrt v zibelki izzveni pri enem letu starosti. Do prvega leta starosti pa si vsi starši raje omislite blazinico za dihanje. Z blazinico boste lahko vedno prepričani, da vaš otrok diha in ne boste hodili s cmokom v grlu k posteljici v strahu, da morda ne diha več.


SPANJE v skupni postelji je špekulativno MOGOČE eden od faktorjev. MOGOČE, pa še za to ne vejo točno.
Default avatar

Mamica4x

Aap je napisal/a:
Draga moja je napisal/a:


... po vsem, kar sem dala skozi s svojimi spalčki in nespalčki, me ne skrbi takoimenovana bližnjica. Vsi so spali pri nama, razen prvega sina prve tedne, ko sem brala in poslužala take in podobne in izgubila smisel za svoj lastni dober občutek. No, moj prvi novorojenec ni spal. Nisem ga odlagala osemkrat na noč. Kričal je v posteljici in v naročju. Ko sem ga popolnoma izčrpana položila k sebi v posteljo, so se zadeve začele umirjati. Obžalujem le, da tega nisem znala storiti takoj po rojstvu.

Če vam je pri dveh uspelo, bi morda le pomislili na to, da vse le ni vaša zasluga.
Vidim, da ste popolnoma zgresili bistvo mojega posta - z odlocitvijo za skupno spanje se pac ob vedenju, da zvisuje tveganje za SIDS, odlocis, da to tveganje sprejemas (nekako kot voznja v avtu brez lupinice ali pogosteje poganjalcek brez celade).

Se replika na drugi del vasega posta: cigava zasluga pa je? Nikakor ne trdim, da moja otroka nista pogosto zaspala na katerem od naju, da nismo kdaj prebedeli celo noc ob nosenju in prepevanju. Vendar, ko sta koncno zaspala, sta odsla v svojo posteljico brez izjem.

Tudi dandanes se pogosto prideta pocartat k nama, ali pa jaz lezim s katerim od njiju v njuni sobi ob prebiranju zgodbic, dokler ne zaspita, vendar najraje spita sama v svojih posteljah in menim, da je tako prav

Ce mi gre v svetu mamic kaj na zivce, je to trditev, da se otroci taksni in drugacni ze rodijo in kaksno “sreco” imamo nekateri; moj prvi je bil nedonosencek s hipotonijo in grdimi krci, ki so trajali od ca3 tedna do ca 4 meseca, ta drugi pa se je zdelo, da se je potrebno dojiti na dve uri nekje do sestega meseca, tako da mi ni potrebno razlagat, kako mi je bilo fino.
Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.
Default avatar

AAp

Mamica4x je napisal/a:
Aap je napisal/a:


Vidim, da ste popolnoma zgresili bistvo mojega posta - z odlocitvijo za skupno spanje se pac ob vedenju, da zvisuje tveganje za SIDS, odlocis, da to tveganje sprejemas (nekako kot voznja v avtu brez lupinice ali pogosteje poganjalcek brez celade).

Se replika na drugi del vasega posta: cigava zasluga pa je? Nikakor ne trdim, da moja otroka nista pogosto zaspala na katerem od naju, da nismo kdaj prebedeli celo noc ob nosenju in prepevanju. Vendar, ko sta koncno zaspala, sta odsla v svojo posteljico brez izjem.

Tudi dandanes se pogosto prideta pocartat k nama, ali pa jaz lezim s katerim od njiju v njuni sobi ob prebiranju zgodbic, dokler ne zaspita, vendar najraje spita sama v svojih posteljah in menim, da je tako prav

Ce mi gre v svetu mamic kaj na zivce, je to trditev, da se otroci taksni in drugacni ze rodijo in kaksno “sreco” imamo nekateri; moj prvi je bil nedonosencek s hipotonijo in grdimi krci, ki so trajali od ca3 tedna do ca 4 meseca, ta drugi pa se je zdelo, da se je potrebno dojiti na dve uri nekje do sestega meseca, tako da mi ni potrebno razlagat, kako mi je bilo fino.
Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.
Jaz pa trdim, da bolj zaupam priporocilom zdruzenja profesorjev pediatrije, ki so ze kdaj videli dojencka umrlega zaradi SIDS in tolazili njegove starse, kot profesorju antropologije pa najsibo se tako slaven https://www.huffingtonpost.com/entry/br ... 850307968c

Tukaj imate pa se analizo zakljuckov petih velikih studij na to temo https://bmjopen.bmj.com/content/3/5/e002299

In ja vcasih so otroci z obolevali ter umirali tudi za otrosko paralizo ter drugimi nalezljivimi boleznimi, ki jih danes uspesno zdravimo ali proti njim cepimo (kjer pa spet antropologi, socialne delavke itd vedo vec od zdravnikov), tako da kaj se je pocelo vcasih morda ni najboljsi argument.

Za zakljucek pa: koliko otrok je nekdo iztisnil cez porodni kanal ali kako drugace spravil na svet se ni referenca za kompetenco okrog cesarkoli.

Obstajajo dokazi, da je skupno spanje za otroka potencialno nevarno, vsak pa se ima pravico odlocit po svoje in pika :)
Default avatar

samo v vednost

Aap je napisal/a:
samo v vednost je napisal/a:


ja, pa tudi včasih, ko je bilo otrok preveč, so radi rekli, da so ga pomečkali, če so se ga hoteli losat.
sicer vsaka mama najbrž ve ali je prisebna iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Za večino pa ni nevarnosti.
Seveda za vecino ni nevarnosti, saj je incidenca SIDS 1/1000-10000. Sicer pa je ta debata nekoliko zasla, me prav zanima, kako bi ta vas citirani stavek prenesli nekomu, ki je zaradi tega izgubil otroka.
težko. vidim pa, da tudi tisti, ki so otroke izgubili v prometnih nesrečah, se še vedno vozijo z avto okoli, pa vsi ostali tudi. pa eni celo še vedno divjajo.
Default avatar

posteljica

Če bi šla še nekrat v to zgodbo, bi imela zelo nizko posteljo... dva velika jogija na paletah, okrog pa debele tepihe. Ko je še novojorenček in ti na prsih zaspi, se tako lahko previdno umakneš na varno razdaljo, da te ni strah, da bi ga poležal. Pa tudi ni strahu, da kam pade z višine, ker si itak na nizki postelji.
Default avatar

Mamica4x

AAp je napisal/a:
Mamica4x je napisal/a:


Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.
Jaz pa trdim, da bolj zaupam priporocilom zdruzenja profesorjev pediatrije, ki so ze kdaj videli dojencka umrlega zaradi SIDS in tolazili njegove starse, kot profesorju antropologije pa najsibo se tako slaven https://www.huffingtonpost.com/entry/br ... 850307968c

Tukaj imate pa se analizo zakljuckov petih velikih studij na to temo https://bmjopen.bmj.com/content/3/5/e002299

In ja vcasih so otroci z obolevali ter umirali tudi za otrosko paralizo ter drugimi nalezljivimi boleznimi, ki jih danes uspesno zdravimo ali proti njim cepimo (kjer pa spet antropologi, socialne delavke itd vedo vec od zdravnikov), tako da kaj se je pocelo vcasih morda ni najboljsi argument.

Za zakljucek pa: koliko otrok je nekdo iztisnil cez porodni kanal ali kako drugace spravil na svet se ni referenca za kompetenco okrog cesarkoli.

Obstajajo dokazi, da je skupno spanje za otroka potencialno nevarno, vsak pa se ima pravico odlocit po svoje in pika :)
Zdaj pa še najdi kaj o sindromu smrti v posteljici, kjer bo dokazano, da je tega več pri otročkih, ki spijo skupaj s treznimi starši v primerni postelji. Ti povem kar vnaprej ne boš našla. Ker so mame, ki spijo z dojenčki, uravnane v naravni ritem otroka. Kar bi vedela, če bi z otrokom bila. Pa si samo sebe opeharila za to.
Default avatar

je razlika

Mamica4x je napisal/a:
Aap je napisal/a:


Vidim, da ste popolnoma zgresili bistvo mojega posta - z odlocitvijo za skupno spanje se pac ob vedenju, da zvisuje tveganje za SIDS, odlocis, da to tveganje sprejemas (nekako kot voznja v avtu brez lupinice ali pogosteje poganjalcek brez celade).

Se replika na drugi del vasega posta: cigava zasluga pa je? Nikakor ne trdim, da moja otroka nista pogosto zaspala na katerem od naju, da nismo kdaj prebedeli celo noc ob nosenju in prepevanju. Vendar, ko sta koncno zaspala, sta odsla v svojo posteljico brez izjem.

Tudi dandanes se pogosto prideta pocartat k nama, ali pa jaz lezim s katerim od njiju v njuni sobi ob prebiranju zgodbic, dokler ne zaspita, vendar najraje spita sama v svojih posteljah in menim, da je tako prav

Ce mi gre v svetu mamic kaj na zivce, je to trditev, da se otroci taksni in drugacni ze rodijo in kaksno “sreco” imamo nekateri; moj prvi je bil nedonosencek s hipotonijo in grdimi krci, ki so trajali od ca3 tedna do ca 4 meseca, ta drugi pa se je zdelo, da se je potrebno dojiti na dve uri nekje do sestega meseca, tako da mi ni potrebno razlagat, kako mi je bilo fino.
Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.
Je razlika med spanjem dojenčka v skupni sobi in skupni postelji z mamo. Prvo priporočajo vsi, medtem ko drugega ne, pravzaprav ga strokovnjaki odsvetujejo.
Kar se pa tiče primerjave z živalmi - neprimerna, razen če ne primerjamo vsega, npr. tudi tega, da samica slabotnega mladiča zavrže, nekatere ga celo požrejo.
Japonci imajo miniaturna stanovanja zaradi prostorske stiske v mestih (in posledično svinjsko dragega vsakega kvadratnega metra), ne zato, ker se imajo tako radi.
Sicer pa je zanimiva tale študija, ki pravi, da
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1201416/
Default avatar

nemški mediji

Mamica4x je napisal/a:
Aap je napisal/a:


Vidim, da ste popolnoma zgresili bistvo mojega posta - z odlocitvijo za skupno spanje se pac ob vedenju, da zvisuje tveganje za SIDS, odlocis, da to tveganje sprejemas (nekako kot voznja v avtu brez lupinice ali pogosteje poganjalcek brez celade).

Se replika na drugi del vasega posta: cigava zasluga pa je? Nikakor ne trdim, da moja otroka nista pogosto zaspala na katerem od naju, da nismo kdaj prebedeli celo noc ob nosenju in prepevanju. Vendar, ko sta koncno zaspala, sta odsla v svojo posteljico brez izjem.

Tudi dandanes se pogosto prideta pocartat k nama, ali pa jaz lezim s katerim od njiju v njuni sobi ob prebiranju zgodbic, dokler ne zaspita, vendar najraje spita sama v svojih posteljah in menim, da je tako prav

Ce mi gre v svetu mamic kaj na zivce, je to trditev, da se otroci taksni in drugacni ze rodijo in kaksno “sreco” imamo nekateri; moj prvi je bil nedonosencek s hipotonijo in grdimi krci, ki so trajali od ca3 tedna do ca 4 meseca, ta drugi pa se je zdelo, da se je potrebno dojiti na dve uri nekje do sestega meseca, tako da mi ni potrebno razlagat, kako mi je bilo fino.
Trdim, da imaš premalo otrok, da bi lahko bila kompetentna na tem področju. Ja, za (ne) srečo gre. Otrok veliko prinese s sabo na ta svet. Kdaj ga pa zlomiš, je pa tvoja odločitev. Eni zlomijo že nekajtedenske. Preberi si kaj od McKenne, ki je pa res svetovna kapaciteta s področja spanja. Eno knjigo imaš celo v slovenščino prevedeno.
Sicer pa, nobena žival ne odlaga mladiča spat v sosednji brlog. Samo človek je na to ponosen.
Kako neki je človeštvo preživelo, glede na to, da je skupno spanje greh šele zadnjih nekaj deset let. Pa še to ne v vseh kulturah. Japonci spijo še danes skupaj. In to ne kakšni zaostali kmetje, ampak vsi.
Otroček spada k mamici. Pika. Ne potrebuješ ameriških združenj, da ti preglasijo zdravo pamet.
Oh, kaka patetika in pamet. Živali res spijo v brlogu z mladiči, ampak ne zato, ker jih imajo tako rade. Enostavno zato, ker bi sicer temperatura v gnezdu padla in bi potencialno mladiči pomrli. Zato je narava uredila tako, da je iz vidika nadaljevanja vrste bolje, če umre en ali dva pomedrana mladiča, kot pa celo leglo zaradi podhladitve. In če bi se ukvarjali malo bolj z (divjimi) živalmi, bi vedeli, da je pomedranje mladičev zelo pogosto. Ampak še vedno manjša kolateralna škoda kot pa pogin celotnega zaroda.
Zato ne zganjajte patetike in ne poskušajte počlovečiti živali.
Default avatar

karjihpoznam

Sicer nimam otrok, ampak kar sem v svojih 55 letih videla in spoznala dojenčkov, so imeli svoje posteljice in v njih tudi spali. Zakaj že je to dobro, da dete spi v postelji staršev? Opažam (po forumih), da je to neka novodobna pogruntavščina.
Default avatar

v drugi sobi

Sem mislila, da bo debata bolj tekla o tem, če naj novorojenček oz. dojenček spi v drugi sobi ali v istem prostoru kot starši.
Default avatar

Aap

Mamica4x je napisal/a:
AAp je napisal/a:


Jaz pa trdim, da bolj zaupam priporocilom zdruzenja profesorjev pediatrije, ki so ze kdaj videli dojencka umrlega zaradi SIDS in tolazili njegove starse, kot profesorju antropologije pa najsibo se tako slaven https://www.huffingtonpost.com/entry/br ... 850307968c

Tukaj imate pa se analizo zakljuckov petih velikih studij na to temo https://bmjopen.bmj.com/content/3/5/e002299

In ja vcasih so otroci z obolevali ter umirali tudi za otrosko paralizo ter drugimi nalezljivimi boleznimi, ki jih danes uspesno zdravimo ali proti njim cepimo (kjer pa spet antropologi, socialne delavke itd vedo vec od zdravnikov), tako da kaj se je pocelo vcasih morda ni najboljsi argument.

Za zakljucek pa: koliko otrok je nekdo iztisnil cez porodni kanal ali kako drugace spravil na svet se ni referenca za kompetenco okrog cesarkoli.

Obstajajo dokazi, da je skupno spanje za otroka potencialno nevarno, vsak pa se ima pravico odlocit po svoje in pika :)
Zdaj pa še najdi kaj o sindromu smrti v posteljici, kjer bo dokazano, da je tega več pri otročkih, ki spijo skupaj s treznimi starši v primerni postelji. Ti povem kar vnaprej ne boš našla. Ker so mame, ki spijo z dojenčki, uravnane v naravni ritem otroka. Kar bi vedela, če bi z otrokom bila. Pa si samo sebe opeharila za to.
Hvala, da ste potrdili mojo trditev okrog kompetenc, kajti v zakljucku studije, ki sem jo linkala pise tole:

Conclusions: Bed sharing for sleep when the parents do not smoke or take alcohol or drugs increases the risk of SIDS. Risks associated with bed sharing are greatly increased when combined with parental smoking, maternal alcohol consumption and/or drug use. A substantial reduction of SIDS rates could be achieved if parents avoided bed sharing.

Ce morda ne znate anglesko: deljenje postelje, kadar starsi ne kadijo, ne pijejo alkohola in ne jemljejo drog zvisa tveganje za SIDS...

Razpravljanje o tem, kdo je otroka za kaj opeharil, se mi zdi pa naravnost zaljivo in se v to z vami ne bom spuscala, saj ne poznate ne mene, ne mojih otrok.
Default avatar

MonaCoin

karjihpoznam je napisal/a:
Sicer nimam otrok, ampak kar sem v svojih 55 letih videla in spoznala dojenčkov, so imeli svoje posteljice in v njih tudi spali. Zakaj že je to dobro, da dete spi v postelji staršev? Opažam (po forumih), da je to neka novodobna pogruntavščina.
kakšna novodobna pogruntavščina no ... jaz brez težav priznam, da sva oba z bratom zelo dolgo spala v skupni postelji najinih staršev ... z velikim veseljem .. enako moji otroci in njegovi tudi :-)
še 1x ... zagovarjam tak način, ki ustreza staršem in otroku ... po občutku in nič na silo.
__________________________________________________
°°° Think Like A Proton, Always Positive°°°
https://www.youtube.com/watch?v=oe_Tfa_4Zc8
¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯
Default avatar

Akka

Mnenje enega pediatra. Za tiste, ki razumete angleško.


V bistvu pravi, da s spanjem v isti postelji/sobi ni nič narobe, da pa dojenček nujno potrebuje svoj varen prostor (v ali ob postelji), da ga kateri od staršev ne pomendra.
Kot pozitivne stvari navaja, da je dojenje ponoči lažje, da otrok čuti bližino staršev itd.
Kot slabe stvari pa, da spanje v isti postelji lahko (ni pa nujno) povzroči, da se otrok kasneje ne zmore ločiti od staršev, kar pa ima za posledico boječega in anksioznega otroka. In da lahko skupno spanje za starše pomeni zelo slab spanec in posledično utrujenost.
Pravi tudi, da nič od tega ni "prav" ali "narobe", temveč ima vsaka stvar svoje prednosti in slabosti. Odvisno je pač od tega kaj otrokom in staršem najbolj odgovarja, saj smo si vsi med sabo različni.

Ima pa tale pediater kar dosti zanimivih tem, če bi kakšnega starša morda zanimalo. Recimo:
Default avatar

Moja izkušnja

Dejansko če bi kdaj spali s svojim dojenčkom, bi videli, da se mama odzove na vsak najmanjši gib in vzdih. Jaz celo opažam, da se zbudim par sekund pred sinom, ko se zbudi za dojenje, tako da sva očitno res na nek način povezana. Jaz sem svojega otroka imela v njegovi posteljici dokler je bil novorojenček in je dejansko še spal tam, ko je bil večji in se je začel preveč zbujati, pa je šel takoj v najino posteljo. Mene ni strah, da bi se kdo od naju ulegel nanj, tudi moža včasih opazujem med spanjem, kako se sam odmakne ali obrne, ko se ga sin dotakne. Otrok spi v spalni vreči in ni pokrit z odejo, midva ga pa tudi nikoli nisva pokrila čez glavo, ker si zatakneva odejo pod svoje telo. Sem v bistvu pred bolj pogosto preverjala, če še diha, ko je spal v svoji posteljici, zdaj pa ga ves čas slišim in čutim zraven sebe. Tako da meni se skupno spanje (ampak ne z novorojenčkom, prvi mesec se je tudi meni kar “fuzlalo” od pomanjkanja spanja in sem se ponoči včasih zbudila in nisem vedela, a je otrok zraven mene ali v svoji postelji ali kje sploh je) ne zdi nič nevarnega, če poskrbiš, da je postelja karseda varen prostor.
Default avatar

Mamica4x

Aap je napisal/a:
Mamica4x je napisal/a:


Zdaj pa še najdi kaj o sindromu smrti v posteljici, kjer bo dokazano, da je tega več pri otročkih, ki spijo skupaj s treznimi starši v primerni postelji. Ti povem kar vnaprej ne boš našla. Ker so mame, ki spijo z dojenčki, uravnane v naravni ritem otroka. Kar bi vedela, če bi z otrokom bila. Pa si samo sebe opeharila za to.
Hvala, da ste potrdili mojo trditev okrog kompetenc, kajti v zakljucku studije, ki sem jo linkala pise tole:

Conclusions: Bed sharing for sleep when the parents do not smoke or take alcohol or drugs increases the risk of SIDS. Risks associated with bed sharing are greatly increased when combined with parental smoking, maternal alcohol consumption and/or drug use. A substantial reduction of SIDS rates could be achieved if parents avoided bed sharing.

Ce morda ne znate anglesko: deljenje postelje, kadar starsi ne kadijo, ne pijejo alkohola in ne jemljejo drog zvisa tveganje za SIDS...

Razpravljanje o tem, kdo je otroka za kaj opeharil, se mi zdi pa naravnost zaljivo in se v to z vami ne bom spuscala, saj ne poznate ne mene, ne mojih otrok.
Niti berete, niti razumete ne, kar sem napisala. Pa upam, da ne verjamete res, kar ste ljubeznivo prevedla. Hvala, ni potrebe. Ampak vam vse skupaj bolj malo pomaga, če raziskav človek ne zna prebrati kritično in z malo zdravega razuma. Premislite o tem, kar je napisala moja izkušnja.
V resnici se mi ne da več. Zaradi mene, če so vaši otroci spali v kišti Jaz vem, da sem svojim bila blizu prva leta, da so imeli do mene neoviran dostop 24ur na dan. In da so danes odrasli oz. skoraj odrasli samostojni in zdravi ljudje.
In da bi še enkrat delala popolnoma isto.
P. S. : ne biti tako prepričana, da se cez lužo v ničemer ne motijo. Pa o Japonski tudi bolj malo veste.
Default avatar

Replika

Mi smo spali tako, da je bila otroška posteljica vzporedna z najino in otrok pol metra stran.
V zakonski postelji pa samo kdaj ob dojenju.
Lahko si otročka prijel za rokico ali pocrtal kar iz svoje postelje.
Udobno za vse, bližina zadovoljena, crkljanje je bilo v navadi zjutraj, ko je bubamala zlezla k nama :)