ko govorite o potovanjih
O kakšnih potovanjih to, a mogoče vodenih s strani agencij, al v samoorganizaciji, ali ruzak na ramo pa kam prideš prideš?
Pa koliko časa trajajo ta potovanja, kaj ste s tem recimo pridobili za svojo dušo znanje, razen da ste videli nekaj v živo.
In predvsem me zanima, kako vam je to obogatilo življenje?
Potovanja blagodejno vplivajo na telo in duha, ter navsezadnje širijo obzorja. Sam sem potoval različno; kot mulec na avtoštop po evropi, kasneje preko agencij ali v lastni režiji po Aziji in J.Ameriki.
Kaj sem pridobil? Če drugega ne je to, da nisem obremenjen s tem kako živijo drugi; predvsem sosedje, prijatelji, znanci…
Potovanja blagodejno vplivajo na telo in duha, ter navsezadnje širijo obzorja. Sam sem potoval različno; kot mulec na avtoštop po evropi, kasneje preko agencij ali v lastni režiji po Aziji in J.Ameriki.
Kaj sem pridobil? Če drugega ne je to, da nisem obremenjen s tem kako živijo drugi; predvsem sosedje, prijatelji, znanci…
[/quote]
V lastni režiji ali so to bile popularne destinacije in hotelske nastanitve?
Današnja popotovanja ne obogatijo nikogar kaj dosti, razen ponudnikov aranžmajev. To je nekako tako kot fast food napram neki uravnoteženi sezonski hrani. Izkusiti utrip nekega območja, ne da bi v njem doživeli vsaj vse štiri letne čase je bolj romantični privid, kakor kaj drugega. Predvsem pa so nagle selitve stresne.
In zopet MON-ovsko posploševanje.
Dragi Desiderius_da_Pietri, kako se bo odvijalo določeno potovanje določi vsak posameznik sam. Nekomu pač paše, da se ves dan praži na plaži, drugi raziskuje po safariju, templih… Ponudniki aranžmajev ti ponujajo samo prenočitev in ne advantur! Sicer pa v poplavi takšnih in drugačnih ponudnikov aranžmajev, so tudi tisti, ki za manj denarja ponujajo več.
Saj sem, ampak to z letalom za 14 dni, pa hotel…… kot je napisal desiderus, to ni to, za kaj več pa nimam denarja, ne dopusta. Sem pa bila na enem potovanju po centralni Afriki, ker sem slučajno spoznala enega odštekanega tipa, to pa je bilo to, ampak trajalo je skoraj 3 mesece, dnar pa nekaj sama, nekaj pa domači.
Pravilno napisano, vse je podobno skoraj”fast food” hrani. Pa še sama ne vem, kje je rešitev. Nekaj si ponudil, morda lahko napišeš še več. Jaz sem se nad tem zamislila, bila marsikje in bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi tvoja trditev resnična. Pa dobro, kaj misliš, kam naj mi urbani turisti sploh še gremo, da bo to kar podpirava. Lp
Stroka se s teboj ne strinja, ampak očitno glave na MON-u vedo več…
https://www.theatlantic.com/health/archive/2015/03/for-a-more-creative-brain-travel/388135/
In zopet MON-ovsko posploševanje.
Dragi Desiderius_da_Pietri, kako se bo odvijalo določeno potovanje določi vsak posameznik sam. Nekomu pač paše, da se ves dan praži na plaži, drugi raziskuje po safariju, templih… Ponudniki aranžmajev ti ponujajo samo prenočitev in ne advantur! Sicer pa v poplavi takšnih in drugačnih ponudnikov aranžmajev, so tudi tisti, ki za manj denarja ponujajo več.
[/quote]
Kako pa recimo raziskuješ po safariju, templjih, mislim kako prideš zraven? Se spomnim da smo na Gizah lahko prišli le na turistične dele, kam drugam niti slučajno ne, kazen je bila mislim da 500 USD.
z leti se tudi potovanja spreminjajo … z ruzakom na večmesečnem potovanju že dolgo nisem bila nikjer, bom pa spet šla, to vem 🙂
sicer nikdar ne gremo organizirano in redko imamo točen plan … ponavadi se prepustimo toku … zadnja leta so to bolj krajše varjante z avtom po evropi, ko lovimo razne koncerte in podobne dogodke… zraven pa še mal uživanja in sprostitve…
to, da greš med kulturno povsem drugačne ljudi, ti odpre oči in duha … razumeš različnost, drugačnost, jo brez težav sprejemaš, ker na licu mesta vidiš … da ne glede kako drugačen si od človeka, ki stoji nasproti tebe … sta si v resnici zelo podobna. imata zelo podobne želje, potrebe …
v resnici je slovenija zelo majhna in če ne greš ven in od zunaj pogledaš na sebe, svojo državo, svet … živiš v nekem zapredku, iz katerega ne vidiš jasne slike…. jo pa potrebuješ, da bi živel v kolikor toliko realnem svetu. vse to velja tudi za ljudi iz večjih držav …
po moje mora mlad človek čez to izkušnjo, sicer je osiromašen ..
Potovanja ti ogromno dajo. Greš po svojih zmožnostih, že samo kavica npr. v Benetkah ti spočije možgane, ti da vpogled v druge kulture. Že samo, ko sediš in gledaš turiste, ti da vpogled, da nismo vsi enaki. Če imaš možnost iti dlje, vidiš drugačen način življenja, majhnost Slovenije, veličino sveta. Ko vidiš dosežke velikih mest, se ti zdi smešno, ko pri nas govorimo o drugem tiru. Po drugi strani pa smo oaza sredi Evrope, zaenkrat še neodkrita.
Najbolj pomembno pa je, da se s potovanji izgubi lokalnost, da na lokalne “frike” gledaš z zadržkom in da se tam izgubiš v množici in je zelo majhna verjetnost, da boš srečal kakšnega poznanega, ki te bo premeril od nog do glave z drugačnim razlogom, kot to stori en tujec.
Kolega je lepo opisal potovanja – Gre za beg iz realnosti.
Sicer pa veliko potujem – z možem, pa tudi s prijateljicami, celo sama včasih.
Nekoč sem raziskovala vsako mesto, obrnila vsak kamen, muzej. Sedaj mi pa bolj pomeni začutiti utrip kraja, kamor sem prišla, spoznati lokalce. Tourist passov več ne kupujem. Pa tudi v hostlih ne rada spim več, vse manj tudi v hotelih, mi je Airbnb bolj všeč, čeprav zna bit včasih celo dražji od hotela.
Nekoč sem imela zemljevid in označevala kje vse sem bila, sedaj pa sem že v tej fazi, ko sicer še vedno odkrivam nove kraje, imam pa teh nekaj krajev na svetu, kamor se redno vračam. Imam svojo “plažo” nekje na jugu Italije, kavarnico v Turčiji in pekarno z najboljšimi čokoladnimi žepki v Franciji.
Midva potujeva s kolesom. Ponavadi se zapeljeva do starta z avtom, v kampu ga pustiva in greva za 10, 14, 20 dni okrog s kolesom in potovalnimi torbami. Nama je tak aktiven, način preživljanja dopusta najlepši, spanje vsako noč drugje, sicer vedno v kampu, pot imava označeno. Obogativa si dušo, vidiva druge narode, kako živijo, spoznavava hrano, običaje, kulturo od blizu, ne samo turističnih destinacij, ampak vasi, naravo. Domov vedno prideva polna energije, navdušena, sicer fizično utrujena, ampak to ni nič, glede na doživeto.
Se nikakor ne strinjam. Potovanja si vsak posameznik organizira sam! Sam po Aziji nikoli nisem potoval preko hotelskih ponudnikov. Vse dobiš tam po dvakrat nižji ceni.. Torej?
Res ne vem, a ljudje namenoma vidite samo eno plat, ali druge pač ne poznate? Če ni črno je pač črno kajne, ker drugo pač ne obstaja.
Desiderius_da_Pietri Tvoji odgovori so bili vedno pametni, ampak tokrat si pa res mimo usekal.
Od tebe sem pa kaj pametnejšega pričakovala. Sama sploh nikoli ne potujem organizirano, vedno le v svoji režiji. Greš na spletne strani, preučiš zadeve, si najdeš prenočišča, lahko rezerviraš v naprej. Bila sem V ZDA, na Tajskem, Izraelu, Kitajskem, v Moskvi, v glavnih mestih celotne zahodne Evrope – brez agencij in “aranžmajev”. Sicer ne potujem sama, vedno nas gre več skupaj. Super se imamo, uživamo, si ogledujemo marsikaj, od največjih turističnih znamenitosti, pa vse do kakšnih skritih, neznanih kotičkov, za katere turisti ponavadi ne vedo…
Sploh si ne predstavljam, da ne bi šla vsako leto na kakšno potovanje. Ne morem si vedno privoščiti eno mesečne odsotnosti, pa grem potem vsaj za 1 teden kam bližje.
Stroka se s teboj ne strinja, ampak očitno glave na MON-u vedo več…
https://www.theatlantic.com/health/archive/2015/03/for-a-more-creative-brain-travel/388135/
[/quote]
dvomim, da v ta potovanja padejo tudi all inkluziv aranžmaji :)) ker te ti po mojem ne obogatijo v ničemer…
kaj so meni dala potovanja ( v lastni režiji)
osebno zadovoljstvo, lepe spomine, nove izkušnje, samozavest…
Od tebe sem pa kaj pametnejšega pričakovala. Sama sploh nikoli ne potujem organizirano, vedno le v svoji režiji. Greš na spletne strani, preučiš zadeve, si najdeš prenočišča, lahko rezerviraš v naprej. Bila sem V ZDA, na Tajskem, Izraelu, Kitajskem, v Moskvi, v glavnih mestih celotne zahodne Evrope – brez agencij in “aranžmajev”. Sicer ne potujem sama, vedno nas gre več skupaj. Super se imamo, uživamo, si ogledujemo marsikaj, od največjih turističnih znamenitosti, pa vse do kakšnih skritih, neznanih kotičkov, za katere turisti ponavadi ne vedo…
Sploh si ne predstavljam, da ne bi šla vsako leto na kakšno potovanje. Ne morem si vedno privoščiti eno mesečne odsotnosti, pa grem potem vsaj za 1 teden kam bližje.
[/quote]
Taka potovanja me zanimajo, kako si uskladite dopuste, si razdelite organizacijo, kaj če kdo zamoči, spremenite načrte po potrebi, zavarovanja……? Kako je s tem?
dvomim, da v ta potovanja padejo tudi all inkluziv aranžmaji :)) ker te ti po mojem ne obogatijo v ničemer…
kaj so meni dala potovanja ( v lastni režiji)
osebno zadovoljstvo, lepe spomine, nove izkušnje, samozavest…
[/quote]
Zakaj ne? Pa saj ne rabiš biti v kompleksu od jutra do večera. Kaj ti počneš preko dneva ni stvar hotela, ampak posameznika. Niti ne potebuješ all-inclusive.
Ampak ta post si pa sam sebi daje kontra? Ker recimo tudi obisk Prekmurja in NG je lahko potemtakem že potovanje, ali pa iz LJ do Kranja.
Glede drugega pa, vse imaš na internetu posneto razloženo………
[/quote]
Tudi, seveda. Slovenija je čudovita, je pa vsekakor bolj navdušujoč sprehod po neki tuji deželi, ki je zelo različna od naše. Tudi pričakovanje je večje, ker zahteva več priprav in raziskovanja. Res pa je, da vsak to doživlja po svoje, kot je ena že pisala, včasih je bilo treba vsak kamen obrniti, zdaj pa je dovolj posedanje na trgu, klepet z natakarjem in opazovanje mimoidočih. Tudi ogled znamenitosti, vendar vse skupaj veliko bolj umirjeno in brez stresa, če se zaradi časovne stiske kaj izpusti. Ravno zato mislim, da ni res, da potrebuješ mesece, da deželo doživiš. Včasih je dovolj pol ure, da ti da spomine, ki jih ne boš nikoli pozabil.
Skozi potovanja se npr. lahko naucis, da marsikje NI stirih letnih casov, lol. Dozivis tropsko ali subtropsko podnebje, kaj pomeni suha in dezevna doba, kako je dejansko v pragozdu, puscavi, visokogorju ali arktiki. Obcutka in dozivetij, ko si edini belec med crnci ali Kitajci, ti ne more prikazati nobena knjiga, internet ali TV. Niti je afriski safari primerljiv z obiskom zoloskega vrta. Skozi potovanja si siris zavedanje sveta s katerim sicer nimas stika. Spoznavas razlicne kulture, obnasanja, razmisljanja, drugacno dinamiko v osebnih in poslovnih odnosih. Zacenja se ti svitati zakaj se v tej ali oni kulturi ljudje obnasajo drugace. Ugotavljas kako malo so te v soli naucili o svetu zunaj Evrope. O raznolikosti in pestri zgodovini. Hkrati skozi potovanja pilis razno razne vescine, sklepas prijateljske, ljubezenske in poslovne veze z ljudmi, ki jih sicer ne bi nikoli srecal. Prihajas do idej, ki ti sicer ne bi nikoli padle na pamet. Vidis, da je lahko zivljenje se vse kaj drugega kot tisto na kar to je domace okolje sprogramiralo. Marsikaksne priloznosti in moznosti vidis tam kjer se jih vecina niti pod razno ne zaveda.
Seveda je cisto nek drugi nivo v Afriki, Aziji, Ameriki, … par let ziveti ali obiskati za 2 tedna. Zato pa obstaja nesteto vmesnih nivojev. Marsikaj je odvisno tudi od nasega nacina zivljenja, destinacije, tipa potovanja in nase vedozeljnosti in odprtosti. Res pa, da so potovanja lahko tudi relativno potratna, naporna in stresna. Niso za vsakega. Ljudje smo si razlicni.
Kakorkoli ze, ljudem, ki ne vidite barv je brezveze karkoli razlagati. Do onemoglosti boste tera,i svoje, o necem cesar sploh ne razumete. In temu se rece omejenost. Zame je clovek brez obseznejsih izkusenj izven sirsega okolja v katerem zivi hitro prepoznaven zaplankanec.
Jaz predvsem v lastni režiji – z avtom, avtodomom ali biciklom. Z zadnjimi dvemi sredstvi pogosto čisto brez načrta. Trajajo zelo različno – od enodnevnih do cca treh tednov.
Znamenitosti in mesta me večinoma ne zanimajo – začutiti želim naravo in ljudi. Nimam si želje ogledati stvari oz. krajev, pač pa jih začutiti.
Dalo mi nič kaj posebnega, razen mogoče širine pogleda in nekaj razumevanja ljudi – pustilo pa mi je zelo različne vtise. Predvsem zavedanje kako smo si ljudje podobni in kako nesmiselni so predsodki.