Zakaj več ljudi ne dela od doma?
Razmišljam o tem, da bi bilo treba spodbujati delo od doma pri poklicih, kjer je to možno. Tako bi:
– zmanjšali dnevne migracije na delo in nazaj,
– manj bi bilo gneče in s tem tudi nesreč na cestah,
– manj problemov s pomanjkanjem parkirnih mest,
– ljudje ne bi izgubljali časa z vožnjo itd.
Meni se zdi, da ima delo od doma ogromno prednosti, vendar po mojih izkušnjah prisotnost na delovnem mestu delodajalcem še vedno pomeni ogromno oz. se jim zdi nujna. Pa čeprav je potem na delovnem mestu vsak zaposleni prilepljen na svoj računalnik in tako ali tako na koncu šteje učinkovitost in ne to, koliko časa si preživel na šihtu.
Kaj pa o delu od doma in njegovih prednostih ali slabostih menite vi? Bi se kot delodalajelec odločili za tako možnost in jo ponudili delavcem? Bi kot delavec takšno možnost sprejeli?
Velika slabost dela od doma je, da imaš potem premalo socialnih stikov.Tak način je bolj primeren za introvertirane ljudi in za take, ki lažje delujejo kot posamezniki.
Sama raje delam z ljudmi, ki me tudi spodbujajo in navdihujejo.Od sodelavcev in sodelavk dobim različne informacije in delujemo kot team.
V moji službi se dela ogromno tudi na odnosih , o tem se veliko pogovarjamo, imamo predavanja in nikoli ne bi želela delati od doma.
Takih poklicev je več kot si misliš. Praktično vsi v pisarnah, ki ne delajo s strankami. IT je ogromen sektor in že če bi samo vsi ti ljudje delali od doma, bi se to poznalo pri gužvi v jutranji konici po moje. Jaz navijam za delo od doma in študij od doma tudi, ne pa neke obvezne vaje in predavanja, kjer se šteje prisotnost.
Za elektriko ravno ne… če ne govorimo o tehnikih v elektrarnah ali serviserjih.
Normalno je, da za proizvodnjo ne gre.
Gre pa za skoraj vse storitvene poklice, tudi tiste ki delajo s strankami – po telefonu. Samo tisti ne morejo, ki delajo s fizičnimi strankami. In verjetno tule govorimo le o poklicih, kje rje izvedljivo, a ne?
Za elektriko ravno ne… če ne govorimo o tehnikih v elektrarnah ali serviserjih.
Normalno je, da za proizvodnjo ne gre.
Gre pa za skoraj vse storitvene poklice, tudi tiste ki delajo s strankami – po telefonu. Samo tisti ne morejo, ki delajo s fizičnimi strankami. In verjetno tule govorimo le o poklicih, kje rje izvedljivo, a ne?
[/quote]
Delo od doma ni za vse, to je dejstvo. A tema govori o tem, zakaj pri poklicih, kjer bi se to dalo, tega ni več.
Vzrokov je zagotovo več, od nefleksibilne zakonodaje do togosti delodajalcev, da se o nezrelih in neodgovornih posameznikih ne pogovarjamo….
[/quote]
Ja, že v sami zakonodaji je nekaj problemov – in zdajle mi pade na pamet samo priznavanje davčno utemeljenih stroškov – nabav opreme.
Za delo od doma bi morala (oz. lahko bi) firma zagotovila opremo – npr. dober usmerjevalnik, prenosni računalnik z dodatki (monitor, zun tipkovnica, itd) kamere in mikrofone, itd… in kup tega bi inšpektorji pri nadzoru vrgli ven. Sploh če zadeve ne bi bile fizično prisotne v firmi.
Delam od doma, imam s.p. Začnem takoj zjutraj, v miru, nobene vožnje v koloni in živčnosti,ko izgubljaš energijo po nepotrebnem. Sredi dneva si vzamem frej, grem na sprehod ali skočim na bližnji hrib, potem oddelam še par ur in začnem kuhati kosilo, namesto da bi čas izgubljala na cesti.
Ko sem še hodila v službo, sem za vožnjo porabila približno 20 minut v eno smer. Sedaj imam 40 minut več časa. Ker delam brez motečih dejavnikov in si sama dirigiram čas,sem bolj učinkovita,več naredim.
Delam pa v oblikovalskih vodah.
Velika slabost dela od doma je, da imaš potem premalo socialnih stikov.Tak način je bolj primeren za introvertirane ljudi in za take, ki lažje delujejo kot posamezniki.
Sama raje delam z ljudmi, ki me tudi spodbujajo in navdihujejo.Od sodelavcev in sodelavk dobim različne informacije in delujemo kot team.
V moji službi se dela ogromno tudi na odnosih , o tem se veliko pogovarjamo, imamo predavanja in nikoli ne bi želela delati od doma.
[/quote]
Jaz delam od doma. Imas fleksibili cas in se lahko veliko bolj druzis z ljudmi. In spoznavanje novih. V sluzbi so eni in nisti razen ce nisi menedžer.
Ker smo ljudje socialna bitja. Izjema so levičarski zombiji.
[/quote]
Služba ni družba in žalostno je, če je to tvoj edini socialni stik. Nekdo v proizvodnji recimo se tudi ne druži ravno s sodelavci, ampak gara iz ene izmene v drugo. Pa ni mi jasno, kako potem ljudje v tujini, kjer jim je tak način normalen, pa niso socialna bitja ali kaj?
Meni so ponudili na razgovoru. Rekli so mi, da ni problema, če vmes kam skočiš privat. To je vse lepo, a za tak deal je vedno potrebna neka obveza. To pa pomeni, da ko je gužva, lahki greš domiv, a se od tebe pričakuje, da je zjutraj narejeno. Sem že parkrat čisto celo noč delal, da sem uspel, pa ni tu nobenih nadur ali karkoli, ker se ne štemplamo niti ko smo v pisarni ne. Tako da je pri tej opciji treba bit previden… Če imaš rezultate, je vse OK in so bonusi ipd, če nimaš rezultatov, si za odstrel. Niti ne počakajo tistega meseca za odpovedni rok, ampak raje izplačajo še eno plačo in greš isti dan kot te vržejo… To se moraš zavedat in na to pristat. Noben tega ne ponudi zastonj, je pa bistveno lažje če imaš familijo, pa tisti čas ko bi se vozil lahko izkoristiš.
Sliši se dobro, a v praksi ponavadi stvar funkcionira slabše, kot bi pričakoval.
V naši firmi (IT/kreativa, veliko timskega dela) je delo od doma vedno opcija. Seveda v mejah normale in takrat ko imaš razlog zanj. Če te napade prehlad, če imaš izredne opravke, če so izredne vremenske razmere. So tudi takšni, ki so se zaradi razdalje zmenili, da so dan ali dva na teden od doma.
V praksi potem to pomeni da je skoraj vsak dan kdo od doma. Ni problema, imamo vse sorte komunikacijskih kanalov, mu natipkaš, se vklopi na sestanek, itd. A vseeno manjka direkten kontakt. Da greš do njegove mize, razložiš stvar, predebatiraš, najdeš rešitev, pa nekdo z dodatno informacijo sliši in pomaga,… Dinamični tok informacij je do neke mere vseeno prekinjen.
Drug aspekt je pa fokus in produktivnost. Imaš sodelavce, ki bodo doma zaradi tišine in miru res bolj efektivni in naredili dvakrat več, kot bi v službi. So pa manjšina. Če malo pogledam efektivnost mojih sodelavcev, kadar so od doma, je ponavadi pol manjša. Sem isto opazila tudi pri sebi – izredno težko se fokusiram, če sem v domačem okolju, kjer drugače službene stvari odklopim. Slej ko prej potem postanem živčna in imam slabo vest. Sploh ker je moja uspešnost precej odvisna od samodiscipline in lastne organiziranosti, tudi v službi mi nihče ne diha za vrat in kontrolira dnevnih nalog. Verjetno je v tem primeru celo lažje delati od doma in rutinirano iti čez dnevne taske.
Jaz že leta delam od doma, za ameriško firmo, in mi je super. Stikov s sodelavci ne pogrešam, ker smo ves čas na vezi online, ostale socialne stike imam v prostem času – in še bolj uživam v druženju, ker so to dejansko ljudje, ki jih sama izberem.
Sami plusi: ni vožnje, precej manj bencina porabim, lažje se prilagajam urnikom otrok, ni se mi treba rihtati zjutraj, vedno imam mir, ko je zunaj sneg, mi ni treba nikamor, imam mir, tišino, z nikomer mi ni treba prisilno klepetati, vmes si vzamem čas za rekreacijo, delam, kadar želim … seveda je pa treba biti pri takem delu še bolj organiziran in discipliniran.
Sem pa redno zaposlena.