Strah pred resno zvezo?
Nevem, kje bi začela ampak trenutno sem že približno 2 leti samska (starosti ne bom izpostavljala, lahko povem da sem pod 30). Do zdaj sem imela samo enega resnega fanta, katerega sem bila res totalno zaljubljena, ampak seveda razočarana, saj je bil do mene nesramen, skoraj že nasilen, pretirano ljubusumen itd vglavnem slabe izkušnje, ampak ko si zaljubljen pač si slep (ne govorim za vse). No in ko sem se končno spametovala in šla z njim narazen, od takrat nisem imela fanta. Seveda sem želela vse skupaj kompletno preboleti, kar mi je tudi uspelo. Ampak nikakor nisem našla nekoga s katerim bi se ujela oz vanj zaljubila. Dokler ni prišel pred kratkim on. Povsem nepričakovano. Fant s katerim se lahko pogovarjam in sem se z njim totalno ujela. Vsekakor je čisto drugačen od mojega bivšega res me ima zelo rad, peljal bi me kamor hočem in se me ne mora nehat nagledat.. Vglavnem lahko samo iščeš. Ampak tukaj se pojavi težava. Pri meni.. Po eni strani sem neizmerno srečna kaj se mi končno dogaja, po drugi strani pa me stisne, sploh ko mi je omenil izraz ” ko bova skupaj”. Nevem česa se bojim.. Rada bi mu vračala ista čustva, ne rečem da ne gojim se nobenih čustev, res da je vse se na začetku, ampak kaj če se to ne bo zgodilo? Ali imam strah da se bo ponovilo vseskupaj kot v prejšnji vezi, ceprav vem da se ne bo.. Enostavno nočem bit ponovno prizadeta.. Vrjetno se najbolj bojim tega.. Nevem kako to premagat?
Ko se je meni nekaj podobnega dogajalo, sem ji po nekaj časa povedal, da očitno ona ni ta. Bilo mi je lepo, bila je luškana, ampak me ni pritegnila na tak način. Rekel sem ji, da se mi ne zdi fer da tratim njen čas… Poazi, da se ta ne vem ali bi ali nebi, ne bo vleklo preveč časa, ker pri njemu očitno to je to…
ali je to,da partner ni pravi in samo išče izgovore, da ne bi šla v resno vezo.
In avtorica – ti povem – boš razočarana, ampak si boš to sama naredila, s tem svojim polovičarstvom, neodločnostjo, cincanjem izgovori. S tem ti prizadaneš partnerja, ki daje vse, ti pa tega ne vračaš in partner se tega naveliča in gre.
Tako,da ko si zapraviš vse si sama sebi pripiši zakaj nimaš srečne veze , pa slučajno ne jamraj,da so vsi isti in da se ti preteklost ponavlja, ker to ni res. ti si jo ponavljaš s tvojimi dejanji.Ti jo vlečeš s seboj non stop.
V vezio je pa tako če ti ne daješ v popolnosti, se tudi drugi ne bo v nedogled razdajal in čakal tebe – ne bo. Slej kot prej se bo izpraznil in se naveličal tvojega polovičarstva, cincanja, nenehnih izgovorov.
kot rečeno to si boš sama naredila, ne krivi drugih.
In slučajno ne jamraj,da ni iskrene ljubezni, ker to ni res, je , samo ti je ne ceniš in jo raje uničiš in zavržeš zaradi nekih izgovorov o preteklosti.
zapomni si to – nisi edini človek, ki je bil v ljubezni razočaran- tudi drugi so bili in drugi ne vlačijo tega na nove nič krive partnerje.
Ne vemo, od kod pridejo naše odločitve. Pojavijo se kot kolcanje.
Ljudje ponavadi čutijo veliko tesnobe takrat, preden sprejmajo svoje odločitve. »Ali sem o tej zadevi dovolj dobro premislil? Ali sem pri svoji odločitvi upošteval dovolj podatkov?«
In če dobro premislimo, ugotovimo, da pravzaprav nikoli ne moremo upoštevati dovolj podatkov, preden sprejmemo odločitev, saj je število podatkov neskončno.
Zato torej, tisto, kar naredimo, je to, da o stvareh začnemo razmišljati skozi čustva in tako razmišljamo o tem, kaj bi lahko storili glede nečesa! Toda tisti ljudje, ki jih pogosto skrbi, so ljudje, ki ves čas razmišljajo o stvareh, ki so v resnici preko njihovih zmožnosti vplivanja na to, kaj vse bi se lahko zgodilo.
Izbiranje med odločitvami je dejanje odlašanja, preden lahko o nečem sprejmemo odločitev. Gre za duševno nihanje, zaradi katerega smo vedno v kančku dvoma glede tega ali se obnašamo prav, ali delamo prav in tako dalje, ter za pomanjkanje naše samozavesti. In ko spoznaš to svoje pomanjkanje samozavesti, boš delal napake že samo zaradi tega . Na drugi strani pa, če imaš samozavesti preveč, se lahko zgodi, da se boš stvari loteval napačno že zaradi tega.
Sebe si je treba zamisliti kot oblak iz krvi in mesa, ker oblaki nikoli ne delajo napak. Je kdo kdaj videl oblak, ki je se je narobe oblikoval? Ali pa napačno oblikovane valove? Ne, vedno naredijo, tisto kar je prav. Zato torej, če boš lahko samega sebe dojemal kot oblak ali kot val boš spoznal, da pravzaprav kot oblak ne moreš delati napak – karkoli boš že naredil. Saj četudi bi naredil nekaj, kar bi se ti lahko zdelo kot povsem katastrofalno, se bo tudi to dejanje na koncu nekako že izšlo tako ali drugače. Samo skozi to samospoznanje boš lahko razvil takšno samozavest, skozi katero boš pričel biti sposoben zaupati sebi in svoji intuiciji.
Toda to je šele pol poti do spoznanja, da vse tisto, kar bomo naredili, ne bo imelo nobene zveze z našimi odločitvami, ki jih bomo sprejeli, saj četudi se pred tem odločimo, da s svojimi odločitvami ne moremo narediti napake ali pa se tega ne odločimo, je na koncu tisto, kar se bomo odločili, vseeno resnično. Takšno, kot pač samo po sebi je.
Skozi to spoznanje, brez kakršnegakoli kompenziranja s seboj v drugo smer, boš prišel do tiste točke v življenju, ko boš lahko v dobrih odnosih sam s seboj in hkrati sposoben zaupati svojim možganom.
Najslabše je, ki se primerja. Včasih tudi takrat, ko ne preboliš v celoti. Ta tvoj bivši verjetno ni bil tak na začetku ali?
Koliko je to pred kratkim, ker omenjaš čustva rad imeti? Ponavadi naj bi bilo, da ti je kdo najprej všeč, potem pride rad …
Pogovarjata se in ujemata. Potem naj pride na vrsto še ta debata, kako je z njegovo preteklostjo in kako s tvojo, zaupanjem. Če misli resno, tud on ne bo odbezljal po hitrem postopku. Nihče ti pa ne more garantirat, da te ne bo prizadel. Spoznala pa si, česa ne boš tolerirala. In kje si predhodno na nek način popuščala.
Vprašaj se, ali si pripravljena. Vendar, če še vedno primerjaš, potem si vzemi še malo časa, pa izpusti priložnost. Oz. si boš kaj bolj na jasnem, ko se bosta začela tudi v to smer kaj več pogovarjati.
Ampak, če recimo mine še kakšno leto, si prepričana, da se ne boš isto spraševala pri kom drugem kot sedaj?
En način je z logiko:
Ali to (možnost prizadetosti) – ali pa NIČ.
Odprtost do možnosti poraza in prizadetosti je nujen predpogoj, da si sploh lahko srečna v zvezi. Drugače povedano – vedno se konča slabo; ali eden umre, ali se razideta – vedno si prizadet prej ali slej. Ali pa umreš ti – v tem primeru je prizadet on.
Kar se moraš odločiti je to, če se želiš vmes lepo imeti.
En način je z logiko:
Ali to (možnost prizadetosti) – ali pa NIČ.
Odprtost do možnosti poraza in prizadetosti je nujen predpogoj, da si sploh lahko srečna v zvezi. Drugače povedano – vedno se konča slabo; ali eden umre, ali se razideta – vedno si prizadet prej ali slej. Ali pa umreš ti – v tem primeru je prizadet on.
Kar se moraš odločiti je to, če se želiš vmes lepo imeti.
[/quote]
Tako je.
Ker če se nekdo konstantno obremenjuje v ozadju z nečem, ne živi polno odnosa in tudi nikoli ne bo srečen. pa to ne zaradi drugega partnerja, ampak zaradi svojega konstantnega obremenjevanja.