Na 24 ur sem naletel na odličen komentar pod člankom, kjer eden izmed slovaških duhovnikov predlaga ukinitev celibata. Komentar se glasi takole:

“Največji problem pri spremembi v to smer je DEDOVANJE. Zdaj po smrti duhovnika vse pripada cerkvi, škofiji ali župnišču. Če bi imeli ženo in otroke, bi ti morali dedovati, kar bi, gledano dolgoročno, to pomenilo propad cerkve, kot jo poznamo. Postala bi podobna protestantski ali pravoslavni. In, če se kdo sprašuje, zakaj je katoliška cerkev že dolgo tako bogata, ima tukaj odgovor. Ali po domače, babe in otroci veliko stanejo.”

Podpis komentatorju!

Se ne strinjam.
Župniki in kaplani prejemajo tak osebni dohodek, da s tem poklicem človek ne bo obogatel. Cerkveno osebje biva v župniščih, svojega premoženja pa običajno nimajo (v družini uredijo, da so dediči preostali otroci, svoje premoženje pa lahko pred smrtjo lahko podarijo).
Cerkev bi stvari že lahko uredila tako, da bi bilo zanjo prav glede premoženja. Skrb za cerkev bi pa bilo skupnosti, ki cerkev obiskuje.
Ukinitev celibata bi prinesla velike koristi za cerkev, škoda da tega cerkev ne vidi. Vem, da bi bili kaplani in župniki zaželjeni možje in da bi v cerkev hodilo več ljudi, tudi družin. Zgled za to so večje protestantske cerkve, Amerika prednajači v tem, kjer v cerkev hodi v nedeljo po več kot 10.000 ljudi na bogoslužje, samo zbor lahko šteje po 100 ljudi.

Ne vem, če bi celibat rešil kakšne težave. Verjemite, tudi, če ukinejo celibat, najbrž ne bo kakšnega strašnega navala za duhovnike!
Ne morem si predstavljati, kako bi duhovnik lahko preživljal družino, če bi imel npr. v povprečju vsaj tri otroke in ženo. Dohodki duhovnikov niso visoki in so odvisni od fare, v kateri je duhovnik. Nekatere fare so zelo revne, malo ljudi hodi v cerkev, celo maš nimajo naročenih. Morda bi bila rešitev, da bi imel duhovnik službo in bi vse obveznosti kot duhovnik opravljal zraven. Toda kako? Kako bi lahko maševal, imel verouk, pripravljal otroke na obhajilo, birme, imel krste, poroke, pogrebe, obiskoval bolnike, organiziral romanja, zraven pa še hodil v službo in skrbel za družino? Marsikdo si misli, da duhovniki nimajo nobenega dela, vendar je dela veliko, povrh vsega je treba skrbeti tudi za vse sakralne objekte v fari, za vzdrževanja, popravila…
Vsekakor bo cerkev morala najti neko rešitev, ker drugače novih duhovnikov ne bo. Morda bi bilo pametno čim bolj vključevati laike oz. diakone.
Sicer katehistinje, ki poučujejo verouk, imamo že zdaj.

Poanta Cerkve je grabljenje k sebi, del denarja je namenjen “poslovanju” – torej stroškom duhovnikov, ostalo gre naprej, proti Vatikanu.
Duhovnikova družina je Cerkev, zato nima problemov s tem, da denar odteka tja. V kolikor bi imel ženo in otroke, bi ta pripadnost izginila. Grabil bi zase in za družino.

Poleg tega je tako, da premoženje, ki ga deduje duhovnik, pripada Cerkvi, tudi tu se kar dosti nabere.

Trije otroci, eden je duhovnik, ostala dva dobro preskrbljena, vsak s svojo hišo. Po smrti staršev je dedoval hišo in zemljo eden od bratov, v zemljiški knjigi pa je zapisano, da duhovnik v njej lahko prebiva do smrti, potem je bratovo, hiša v glavnem sameva. Če bi duhovnik dedoval, bi po njegovi smrti dedovala cerkev. Za svoje koristi znajo kar dobro poskrbeti.

Zato, ker s tem imajo, moč. Ko se bo duhovnik poročil, bo “samo moški”, tako ostanejo božji poslanci. Si predstavljate papeža poročenega. Bo vse, propadlo takoj. Saj je samo moški.

Itak gre samo za denar. Čim več ga nagrabit.

Dobr, ta ugotovitev je stara ze najmanj 20 let, tko da bravo za odkritje tople vode.

In ko bos malo dozorel, in pogledal malo širše, boš videl, da ta ugotovitev ne drzi.

Ne bom podrobneje iskala, dajem pa iztočnico tistim, ki jih to bolj zanima. To vprašanje sem enkrat postavila pri mladinskem verouku in sem dobila odgovor, da je to bila “politična” odločitev cerkvenih dostojanstvenikov daleč po letu 0. Torej bi se dalo, v kolikor bi bile dokazane koristi normalnega družinskega življenja duhovnikov, ki so zapriseženi bogu, to omejite spet “politično” spremeniti, saj nima dosti skupnega s krščanstvom kot religijo, temveč s krščastvom kot institiucijo. Osebno menim, da bi bilo bolje. Osebno menim, da bi institucija morala začeti povzemati ljudem dopadljivejše prakse, ki vez med religijo in populacijo utrjujejo in ne razdirajo.

A potem protestantski in anglikanski duhovniki in duhovnice GRABIJO denar zase in za svoje družine?
Pa pravoslavni pop tudi? Ne delajo za Cerkev, ampak zase in za svoje družine?

Glede dedovanja preprosto NI RES!!!!

Kar je župnijskega, ostane župniji. Se pravi, kar se nabira pri nabirkah itd. Kar pa duhovnik zasluži z mašnim darom, ostane pa po njegovi smrti sorodnikom.

To vem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ker je nekaj let nazaj moja mama dedovala po svojem bratu, duhovniku, kar nekaj denarja.

Celibat je čisto stvar politike cerkve. Kar je cerkvenega, bi ostalo cerkvi, kar je župnikovega, se deduje. Ni res, da gredo vse nabirke župniku. Mesec ima načeloma 4 tedne in nabirke gredo recimo takole: nabirke enega tedna gredo za vatikan, nabirke drugega tedna gredo za škofijo, nabirka tretjega tedna gre za recimo škofijsko gimnazijo, nabirka četrtega tedna gre za župnika. Koliko bo župnik ‘zaslužil’ je odvisno od radodarnosti župljanov, ki prispevajo v mošnjiček. Župnik gre običajno 1 krat letno tudi pokropit hiše in dobi od vernikov ekstra darove zase. Naš recimo, se ga je ob taki priložnosti malce nacedil in zletel ven iz ceste, raztresel in porazbil vse darove ter naredil totalko na novem avtomobilu – od zavarovalnice ni dobil niti ficka, ker je napihal. No, pa je še enkrat ponovil vajo s kropljenjem po hišah.

A ne bi bila največja korist od ukinitve celibata ta, da bi imeli vsi ‘fantje od fare’ končno znanega očeta in bi se močno zmanjšalo število samohranilk pri katerih je oče ‘neznan’ ?

Se ne strinjam.
Župniki in kaplani prejemajo tak osebni dohodek, da s tem poklicem človek ne bo obogatel. Cerkveno osebje biva v župniščih, svojega premoženja pa običajno nimajo (v družini uredijo, da so dediči preostali otroci, svoje premoženje pa lahko pred smrtjo lahko podarijo).
Cerkev bi stvari že lahko uredila tako, da bi bilo zanjo prav glede premoženja. Skrb za cerkev bi pa bilo skupnosti, ki cerkev obiskuje.
Ukinitev celibata bi prinesla velike koristi za cerkev, škoda da tega cerkev ne vidi. Vem, da bi bili kaplani in župniki zaželjeni možje in da bi v cerkev hodilo več ljudi, tudi družin. Zgled za to so večje protestantske cerkve, Amerika prednajači v tem, kjer v cerkev hodi v nedeljo po več kot 10.000 ljudi na bogoslužje, samo zbor lahko šteje po 100 ljudi.
[/quote]

Moj podpis!
Marsikatera bi vzela župnika.Ki je izobražen moški. Na katerega se lahko zaneseš,ker je tako vzgojen od doma in od šolskega strogega reda.
Z njim imaš lahko pet otrok, vsaj eden bi bil lahko (po želji) župnik in Cerkev bi imela nasledstvo brez problema.

Moj podpis!
Marsikatera bi vzela župnika.Ki je izobražen moški. Na katerega se lahko zaneseš,ker je tako vzgojen od doma in od šolskega strogega reda.
Z njim imaš lahko pet otrok, vsaj eden bi bil lahko (po želji) župnik in Cerkev bi imela nasledstvo brez problema.
[/quote]

Saj župniki imajo tudi zdaj po 5 otrok… vsakega z drugo grešnico in vseh pet je sirot brez očeta.