Kako ste prilezli na vrh? Jaz se že več kot 5 let prijavljam na oglase za bančnega svetovalca, računovodjo, finančnega analitika,…karkoli za kar se zahteva vsaj VI stopnja izobrazbe in mi ne uspe niti do razgovora pridt.

Sprašujem se zakaj sem se matral s faxom, če moram zdej opravljat ista dela, kot ostali s triletno, štiriletno srednjo šolo. Največ kar lahko dobim je za Prodajalca v kakšni športni/živilski trgovini. Pa še takrat se na razgovoru čudijo nad mano, ko zagledajo kaj sem po izobrazbi.

Poskusi v prodaji, tam bi moralo biti lažje, ker računovodje, finančnike in podobne iščejo z izkušnjami. Sploh pa ne razumem moškega, ki bi želel delati v računovodstvu in da ne bi tam pristal po sili razmer.

Pa saj delam v Prodaji. To so edine del. izkušnje, ki jih mam. Drugje me ne vzamejo, ne pridem niti do razgovora.

Prodaja, teren, ne trgovina, tam so tudi večje plače, ko osvojiš zadevo. Mogoče se lahko prijaviš na kakšen razpis, kjer iščejo tehničen ali specifičen kader za prodajo in ker ga težje najdejo, lahko vzamejo ekonomista.

Prodaja od vrat do vrat me ne zanima. Mi na kraj pamet ne pade hodit nekomu na dom in mu težit s kakšnimi sesalci, električno energijo, varčnimi žarnicami ipd. Ko ti fejkass piše na čelu in izkoriščaš ljudi z nekimi kvazi ugodnostmi, ki jih ne dobijo pri drugih ponudnikih.

Jaz imam VII stopnjo – ekonomist in delam kot racunovodkinja v racunovodskem servisu. Sem krepko pod 30 in to je moja prva sluzba. Na faksu se nisem naucila niti priblizno dovolj, da bi lahko takoj samostojno opravljala svoje delo. Imela sem sreco, da so sodelavke razumele, da je teorija eno, praksa pa drugo. In so me naucile vse od nule…kot da sem bolj pocasne sorte. Danes sem dobra v svojem delu in sama pomagam drugim.
Pri nas je skozi dobrodosla kaksna pomoc…ampak!!! ugotavljamo, da enostavno vsi ne zmorejo opravljat tega dela. Pri nas se DELA 10 ur in vec, nadure niso placane, dopust ti pripada poleti, drugace ne. Je pritisk z vseh strani, boli hrbet od sedenja in pecejo oci od buljenja v racunalnik. Placa povprecna slovenska… In tega pac marsikdo ni pripravljen podpisat.
Glej, zivis v drzavi kjer je veliko studiranih ljudi in malo takih s poklicno izobrazbo. Hkrati pa zivis v drzavi, kjer lahko vsak pocne kar zeli. Ce torej mislis, da ti je faks dal dovolj, da si sposoben opravljat nevemkako delo, za katero bos posteno placan in zanj seveda ODGOVARJAT, lahko odpres svojo firmo. V nasprotnem primeru pa je treba zacet nekje v sredini in se pocasi prebijat visje.
Zelim ti, da najdes sluzbo, v kateri bos zadovoljen.

Nimam neki visokih pričakovanj glede plače. Rad bi samo priložnost dobil, to je vse.

Se prav, novodobni suznji… Ti zelim, da enkrat te izkusnje uporabis in najdes boljse delovno mesto kjer se bodo cenile tudi nadure. Se pa splaca potrpet ene 2 do 3 leta, da pridobis izkusnje in veze.

Sem ekonomistka, diplomirala pred več kot 20 leti, zelo sem želela delati v financah, dobila pa službo v šolstvu, vsa nesrečna sem bila, prijavljala sem se na vse možne razpise za banke, šla tudi na razgovor, na koncu me nikjer niso vzeli. No, danes sem srečna, da ne delam v bančništvu, ker so v naši regiji močno zmanjšali število delovnih mest v bankah, sem še vedno v šolstvu in se imam prav fajn v relaciji na to, če bi delala kje drugje.
Mojim otrokom sem pa prepovedala samo eno stvar – študij ekonomije in “podobne” študije.

Se prjavš npr v banki na nižje del.mesto in potem lezeš naprej. Ena moja frendica je tako nardila. Ima enako izobrazbo kot ti. Začela je kot komercialistka al kaj, tam pri šalterjih, čez par mescev so iskal v isti banki referenta, se je prijavla tja in ker si je v tem času nabrala neki izkušenj v banki, po cca 2 letih napredovala v vodjo oddelka kar je še dans.
Skratka začet morš dostkrat na nižjem del.mestu in potem napreduješ.
Če zdej delaš kot prodajalc, težko da te bodo kam vzel za računovodjo, fin.analitika…če pač nimaš izkušenj.

Se prjavš npr v banki na nižje del.mesto in potem lezeš naprej. Ena moja frendica je tako nardila. Ima enako izobrazbo kot ti. Začela je kot komercialistka al kaj, tam pri šalterjih, čez par mescev so iskal v isti banki referenta, se je prijavla tja in ker si je v tem času nabrala neki izkušenj v banki, po cca 2 letih napredovala v vodjo oddelka kar je še dans.
Skratka začet morš dostkrat na nižjem del.mestu in potem napreduješ.
Če zdej delaš kot prodajalc, težko da te bodo kam vzel za računovodjo, fin.analitika…če pač nimaš izkušenj.
[/quote]

Pa še 1x, ker sm o tem že pisala:
Največja napaka mladih je, ker ko delajo prek študenta delajo vse sorte del sam da pridejo do denarja, namest da bi že takrat zbiral sam tista dela, ki so vsaj podobna tistmu za kar se izobražujejo. Tako bi imel izkušnje in prej dobil zsposlitev, brez izkušenj je pa težko.

Glej, v vseh branžah ne vzamejo študentov in dijakov, zato je tudi delo, ki nima veze s smerjo študija, dodana vrednost kandidata za službo.

Kaj pa v stilu Nike Janša?
Prijavila se na razpis državnega podjetja Plinovodi in EDINA od prijavljenih NI USTREZALA NOBENEMU POGOJU, pa je točno ona dobila službo! A ni to fajn! Slovenija – dežela priložnosti za vse, ki ničemur ne ustrezajo!

Južna, kaj pa če ti povem, da sem se tudi v študentskih letih prijavljal na njih in da so tud takrat gledali na “izkušnje” in raje dali priložnost drugem kandidatu? In ja delat se hodi zarad dnarja, če ne bi vsi doma poležavali. Potem sem pa vozičke pospravljal, pakiral, komisioniral v hladilnici, gajbe premetaval na soncu, pomagal pri selitvah… Pomoje sem dal skozi vsa najhujša dela, ki obstajajo. Pred letom sem se prijavil za komisionarja (ime podjetja bom raje zamolčal) in me niso želeli vzet, ker sem bil prekvalificiran. V kadrovski so mi rekli, da se bom dela prehitro naveličal in odšel drugam. Za delo v trgovini tega še nisem doživel in potem kaj drugega kot Prodajalec tud ne morem bit. Ali vzamem to, ali pa grem na CSD in prosim za denarno pomoč. Lahko bi izkoriščal državo in delal na črno (v recepciji) in bi verjetno bil na boljšem, ampak s tem bi si še bolj uničil šanse, da se me nekega dne končno nekje usmilijo.

Ni glih dober občutek, ko te na razgovoru sprašujejo zakaj si s VI/2 stopnjo izobrazbe iščeš delo v trgovini. To je tako kot da bi mi z drugimi besedami povedal “ni ti uspel, failal si v lifu”. Intervju imam pa z žensko, ki ima samo srednjo šolo dokončano.

Smešno je tud, da objavljam to temo na Starševskem čveku. Govorim o stvareh, ki so povprečnemu 40-50 letniku nerazumljive. Ne morete se postavt v mojo kožo, ker sami niste tega nikol doživel.

Razgovore za delo sem začel že dobesedno sovražit, gnusijo se mi. Meni bi mogli avtomatsko sprejet za Prodajalca, če sem že delal to in imam višjo izobrazbo od ostalih. Ni me sploh treba testirat z nekimi butastimi vprašanji, kot koliko je 30,000 : 5, ali pa predstavljal si da je ta svinčnik zobna ščetka in me prepričaj, da jo kupim. In še najljupša, ki sem jo kdajkoli slišal – ali znate govorit angleško. Ne, ne znam. Nikoli uporabljal. Nikoli si pogledal angleškega filma brez podnapisov, prebral finančni članek v angleščini. Prodajal sem športno opremo za 1000, 2000$ ona me pa sprašuje, če bi ji znal zobno ščetko prodat. Ne veš a bi se jokal al smejal.

A za bančnega svetovalca, finančnega analitika si se prijavljal v študentskih letih?

Pa pošilji na slepo, poišč par mailov raznih direktorjev podjetij in jim direkt na mail pošlješ. Je.beš kadrovsko.
Ker na tist ko podjetja dajejo vn razpise, se jav full folka in je težje dobit.

Se prav, novodobni suznji… Ti zelim, da enkrat te izkusnje uporabis in najdes boljse delovno mesto kjer se bodo cenile tudi nadure. Se pa splaca potrpet ene 2 do 3 leta, da pridobis izkusnje in veze.
[/quote]

Nimaš ti kaj dosti pojma o tem, kako se dela v računovodskem servisu. Točno tako je, kot je napisala “ena z izobrazbo”. Velja tudi za lastnike in vodje. Na nekaterih delovnih področjih je velika konkurenca, denar za izplačilo nadur ne raste na drevesu. Dobro poznam to področje, verjemi.

Govorim o stvareh, ki so povprečnemu 40-50 letniku nerazumljive. Ne morete se postavt v mojo kožo, ker sami niste tega nikol doživel.

Kako pa veš?

Nimaš ti kaj dosti pojma o tem, kako se dela v računovodskem servisu. Točno tako je, kot je napisala “ena z izobrazbo”. Velja tudi za lastnike in vodje. Na nekaterih delovnih področjih je velika konkurenca, denar za izplačilo nadur ne raste na drevesu. Dobro poznam to področje, verjemi.
[/quote]

Pa sj ti verjamem in res nimam pojma kako se dela v računovodstvu. Ampak sj ni tako samo v računovodstvu, še marsikje drugje, kjer se zaposleni prov gledajo, kdo bo dlje potegnu… sj razumem, da je borba za službe itd… pa treba je prežvet. Sam jst ji res želim, da najde enkrat neki drugega, kjer se bo cenilo nadure, ker to je navadno izkoriščanje. Denar za izplačilo nadur ne raste na drevesu, a ljudje pa lahko pustijo lajf u eni bedni službi? No razen, če je deloholik al pa je računovodstvo tko krasna panoga, ki ti lepša življenje. Pa ne mi o lastnikih in vodjih, ti znajo vedno poskrbet za lastno rit in si tudi plačajo še mal več kt nadure…

Južna, v študentskih letih sem pošiljal prošnje na banke, tudi na računovodska dela sem se prijavljal. Takrat sem vsaj dobil razgovor, ampak je spet bilo velik “boljših” kandidatov z “več izkušnjami”.

Poišči si delo v kakšnem turističnem kraju. Mogoče bi moral ven iz sredine, kjer živiš. Opisuješ res absurdne situacije in vprašanja, ki ti jih postavljajo. Poglej si tudi kakšen Lnd ali kakšno drugo državo, obstajo fb skupine Slovenci v …

Lej, vrjamem da dans ni lahko dobit kakšne vsaj mal boljše zaposlitve. Se morš res potrudt, dat vse od sebe, zato morš pač še kakšno drugo taktiko zbrat.
Ne vem, a si prebral kdaj kako sm sama prišla do zaposlitve? Marskdo tega ne bi nardil. Men se je zdel pa blesav, ko sm poslušala ene frendice in frende kolk ptošenj so poslal, pa sm pa tja će pride sploh kakšn odgovor in sm si takrat raj dala nalogo, da si bom dnevno zbrala 3-4 podjetja in šla lepo osebno tja. Jap, sm kr bila mal živčna pa študirala a me sploh bodo spustil do direktorja? Pa sm si govorila: lepo zadihi, umir se, več kot ne ti ne morjo rečt. In lej, v 2 podjetjih, sicer sm tud tuki z muko prišla do glavnega, se jim je zdel moj način iskanja zaposlitve zanimiv 😉 no, in sm že 1.dan prišla do zaposlitve. Pa me je tuki kjer sm zaposlena, tajnica takrat na vsak način hotla odslovit, da pač ne rabjo nobenga. Jbg, vztrajnost se splača.

Mah težko verjamem jst tem zgodbicam. Tko sem jst pred časi iskal delo Prodajalca, hodil osebno od trgovine do trgovine. Povsod so mi rekli ne iščemo nič trenutno, tudi življenjepis sem jim pustil, ki ga marsikje tud vzeli niso. Ali pa te zapiše v bazo iskalcev in te itak nikoli ne pokličejo.

Ti meni zdaj predlagaš naj se osebno zglasim v vseh večjih bankah in grem direkt direktorju v pisarno s CV-jem? Dvomim, da bom že čez recepcijo uspel pridt. Vprašala me bo za ime in ob kateri uri sem naročen in ko bo odgovor nisem naročen me bo kr spustila naprej?

Sm sam napisala kako sm sama prišla do zaposlitve. Ja, tud jaz v enem podjetju dlje od recepcije nism prišla. Ni bilo šans. Sm si rekla, pa nič, grem naprej, nekje bom prišla notr. Sm bom pa poslala direktorju mail. No pa ga nism, ni bilo potrebe.
Lej, pač tvoja stvar al vrjameš al ne. Ja, sm pa za ta način iskanja zaposlitve se odločila glih zarad tega, ker je kr neki frendov v času študija dobil na ta naćin zaposlitev.