Kako veš da je pravi/prava?
Treba bi bilo imeti tudi podatek, kolikokrat so ti ljudje že takoj vedeli, da je ta pravi 🙂
No, jaz takoj vem, ali bi lahko kaj imela z njim in doslej se res nisem še nikoli zmotila. Imam partnerja, na začetku sem imela veliko pomislekov, šla sva tudi vmes narazen … on je rabil vsaj ene pol leta, da se je res predal in sem začutila, da se je v njem nekaj spremenilo. Pa še tak je, da se ne mara pogovarjati o globljih stvareh. Sem pa takoj, ko sva se spoznala, zaznala, da sem mu všeč. Veliko pove s pogledom, jaz mu pravim, da se pogovarja z mano brez besed.
Sva ta prava ekipa, sploh si ne znam več predstavljati življenja brez njega ali s kom drugim, ni šans, če pomislim na bivše partnerje … Nisem pa vedela takoj, tudi on ne. Enostavno včasih ne gre tako. Še dobro, da sva si dala možnost.
Takoj sem vedela. Pač, nek občutek, kot da osebo poznaš že vse življenje, čeprav jo vidiš prvič.
To se mi je zgodilo 2x, s tem, da sem z enim poročena, z enim pa ni bilo nič, ker so bile razmere take, da ni bilo kaj ustvarjat (živiva na različnih koncih sveta).
Pri tebi se kaj takega ne bo zgodilo, ker nisi sproščena, ne zaupaš sebi, iščeš napake namesto vrlin, enostavno nisi odprta za druga čutenja kot le za sumljičavost in dvome. Če se spremeniš, potem pa je seveda možno, da občutiš še kaj drugega.
Jaz sem na nek način vedela.
Ker mi je ob njem postalo vroče in mrzlo naenkrat, na lepem sem imela zavezan jezik, čeprav sem sicer gobčna, ful je bilo “pomembno” kaj je on rekel ali kaj sem jaz rekla, vse je imelo en globlji pomen.
Tudi pogledi. Kor električni šoki, ne znam opisati.
V desetih dneh sva oba vedela, da je to to.
Takoj sem vedela. Pač, nek občutek, kot da osebo poznaš že vse življenje, čeprav jo vidiš prvič.
To se mi je zgodilo 2x, s tem, da sem z enim poročena, z enim pa ni bilo nič, ker so bile razmere take, da ni bilo kaj ustvarjat (živiva na različnih koncih sveta).
Pri tebi se kaj takega ne bo zgodilo, ker nisi sproščena, ne zaupaš sebi, iščeš napake namesto vrlin, enostavno nisi odprta za druga čutenja kot le za sumljičavost in dvome. Če se spremeniš, potem pa je seveda možno, da občutiš še kaj drugega.
[/quote]
se strinjam z drugim odstavkom predvsem.
pač veš … na začetku ti je jasno da je pravi, sicer ne bi imela želje biti z njim in on s tabo … čutit vsega, kar takrat čutita. težje je pravi na dolgi rok … tukaj pa je veliko odvisno od obeh …
Takoj ko sem ga videla nisem vedela, ko sva bila več skupaj pa mi je postajalo vedno bolj jasno.
To, da mi je bilo slabo, ko sva kam šla (lepše se reče – metuljčke v trebuhu) ni treba dodatno izpostavljat, ker je (bil in je) res hud tip. Potem pa ko vidiš, da se dopolnjujeva, da sem bila lahko to kar sem in mu je bilo všeč kar je videl..
Najbolj pomembno mi je pa bilo, da me ni dušil. Od samega začetka sem čutila, da sem dobila partnerja in ne zapor, kot so ga imele ene.