Kako veš da je pravi/prava?

A ste vedeli takoj? Kako, na kakšen način kar veš? Sama tega še nikoli nisem doživela in glede na to da imam težave z zaupanjem (vsaj na začetku) ne vem, če je to pri meni sploh možno. Tisti, ki imate dolgoletnega partnerja ste to takoj vedeli? Ali se to pač razvije sčasoma…

Če ga ima do kolen v mehkem stanju, je ziher tapravi.

Treba bi bilo imeti tudi podatek, kolikokrat so ti ljudje že takoj vedeli, da je ta pravi 🙂

No, jaz takoj vem, ali bi lahko kaj imela z njim in doslej se res nisem še nikoli zmotila. Imam partnerja, na začetku sem imela veliko pomislekov, šla sva tudi vmes narazen … on je rabil vsaj ene pol leta, da se je res predal in sem začutila, da se je v njem nekaj spremenilo. Pa še tak je, da se ne mara pogovarjati o globljih stvareh. Sem pa takoj, ko sva se spoznala, zaznala, da sem mu všeč. Veliko pove s pogledom, jaz mu pravim, da se pogovarja z mano brez besed.
Sva ta prava ekipa, sploh si ne znam več predstavljati življenja brez njega ali s kom drugim, ni šans, če pomislim na bivše partnerje … Nisem pa vedela takoj, tudi on ne. Enostavno včasih ne gre tako. Še dobro, da sva si dala možnost.

Takoj sem vedela. Pač, nek občutek, kot da osebo poznaš že vse življenje, čeprav jo vidiš prvič.
To se mi je zgodilo 2x, s tem, da sem z enim poročena, z enim pa ni bilo nič, ker so bile razmere take, da ni bilo kaj ustvarjat (živiva na različnih koncih sveta).
Pri tebi se kaj takega ne bo zgodilo, ker nisi sproščena, ne zaupaš sebi, iščeš napake namesto vrlin, enostavno nisi odprta za druga čutenja kot le za sumljičavost in dvome. Če se spremeniš, potem pa je seveda možno, da občutiš še kaj drugega.

pogledaš znamke oblačil, kaksen avto vozi, ali ima svojo hišo ali vsaj luksizno stanovanje, katete kreditne kartice uporablja, kam hodi na dopust…

Ko sva se s sedanjim možem prvič srečala (spoznala sva se na netu) sem že hitrougotovila da je to to. Z moje strani. Seveda nisem vedela kaj se njemu plete po glavi. No on je potreboval malo več časa – ugotovil je po 10 urah prvega srečanja.

Kako veš? Pač občutek. Ne znam razložiti.

Jaz sem na nek način vedela.
Ker mi je ob njem postalo vroče in mrzlo naenkrat, na lepem sem imela zavezan jezik, čeprav sem sicer gobčna, ful je bilo “pomembno” kaj je on rekel ali kaj sem jaz rekla, vse je imelo en globlji pomen.
Tudi pogledi. Kor električni šoki, ne znam opisati.
V desetih dneh sva oba vedela, da je to to.

Tako sem tudi jaz velikokrat počutil.
Ko sem bil vprašan v šoli. 🙂

Tako sem tudi jaz velikokrat počutil.
Ko sem bil vprašan v šoli. 🙂
[/quote]

Ja :))) Saj v začetku je bilo podobno, mehke noge, mravljinci in vse :)))

seveda veš takoj, jaz sem to vedela 14 krat!
Če imaš težave z zaupanjem, potem pojdi do terapevta, ker kuurec pač ni zdravilo za tvoje težave, ampak ti jih bo prinesel dvojno.

Veš takrat, ko se ob njem počutiš svobodno in dobro v svoji lastni koži. Ni te sram ali kako drugače nisi zavrnjen biti to kar si, povedati to kar čutiš, misliš..

Takoj sem vedela. Pač, nek občutek, kot da osebo poznaš že vse življenje, čeprav jo vidiš prvič.
To se mi je zgodilo 2x, s tem, da sem z enim poročena, z enim pa ni bilo nič, ker so bile razmere take, da ni bilo kaj ustvarjat (živiva na različnih koncih sveta).
Pri tebi se kaj takega ne bo zgodilo, ker nisi sproščena, ne zaupaš sebi, iščeš napake namesto vrlin, enostavno nisi odprta za druga čutenja kot le za sumljičavost in dvome. Če se spremeniš, potem pa je seveda možno, da občutiš še kaj drugega.
[/quote]
se strinjam z drugim odstavkom predvsem.

Ko ni potrebe po postavljanju teh in podobnih vprašanj.

Jaz sicer težav z zaupanjem nimam, ampak kljub temu ob nobenem še nisem začutila, da je pravi. Verjamem pa, da bom. Nekoč, nekje, ob nekom.
Takda se nič sekirat, nas je več takih 😉

Poogogkaj in vpiši Zavod sprostitvenih tehnik in holistično svetovanje in se obrni na njih, ker več kot očitno imaš težave z zaupanjem, imaš strahove. Obrni se na njih. Se da rešiti. Bolje se spopasti zdaj s tem, kot ko jih boš imela 40.

Jaz sem se pri 30. Ampak bolje takrat, kot pri 40 ja.

Tako sem tudi jaz velikokrat počutil.
Ko sem bil vprašan v šoli. 🙂
[/quote]

A te je kakšna mlada avša spraševala snov?

Velja bolj za fante. Pokaži ji prstan in če ga vzame, ni ta prava. Vzemi prstan nazaj in gasa naprej.

Jaz bi rekla, da takrat, ko se odločiš, da je nekdo pravi.

Lahko bi ti idealizirano rekla, da sem vedela od prvega dne, morda res na nek način, ampak če njegov doprinos ne bi bil tako pozitiven, se ta “od prvega dne” v praksi ne bi obnesel in tega ne bi rekla, ker tega danes ne bi tako doživljala.

Eh, pravih je več. Nihče pa ni idealen. Z vsakim boš morala za trdno zvezo delat, z vsskim se prilagajat.
To ti pravim izkušena 50 letnica, ki sem s “pravim” že 28 let.

Kaj pa vem… Pač veš.

Ja vec vas je takih. In taki boste se pr 50tih klical slogarce in sprasval. Kdaj bom spoznala pravega? Hihihi.

Bila sva še precej mlada in na prvem skupnem dopustu. Na plaži sta se blizu naju igrala dva otroka. Nenadoma me je pogledal in izustil, da si želi svojih otrok. Bil je tako iskren, da sem v tistem trenutku začutila, da je pravi.

pač veš … na začetku ti je jasno da je pravi, sicer ne bi imela želje biti z njim in on s tabo … čutit vsega, kar takrat čutita. težje je pravi na dolgi rok … tukaj pa je veliko odvisno od obeh …

Takoj ko sem ga videla nisem vedela, ko sva bila več skupaj pa mi je postajalo vedno bolj jasno.
To, da mi je bilo slabo, ko sva kam šla (lepše se reče – metuljčke v trebuhu) ni treba dodatno izpostavljat, ker je (bil in je) res hud tip. Potem pa ko vidiš, da se dopolnjujeva, da sem bila lahko to kar sem in mu je bilo všeč kar je videl..
Najbolj pomembno mi je pa bilo, da me ni dušil. Od samega začetka sem čutila, da sem dobila partnerja in ne zapor, kot so ga imele ene.