Verjetno je še kdo tu tak, da ima diplomo pa dela kot recimo administrator, tajnica ali kaj takega.
Moj primer je tak, da imam univ. diplomo podobno kot ostali sodelavci, ampak sem po sili razmer neke vrste administratorka. Ok, drugega mi pač še ni uspelo dobiti. Moti pa me odnos sodelavcev v stilu, da so oni nekaj več. GOvorijo mi, da naj bom srečna, da imam službo, da se nimam kaj bunit, če mi oni kaj rečejo. S tem, da niso moji nadrejeni. Pa si eni mislijo, da mi lahko vseeno ukazujejo, kar pa meni seveda ni prav. In potem mobing v stilu, da bo pa kdo drug namesto mene prišel v službo pa take.
Imate ostali tudi take sodelavce, ki vas tako ponižujejo v stilu, da so pa oni nekaj več.

Praktično v vsaki službi in na vsakem delovnem mestu, se najdejo taki, ki bi radi svoj ego pumpali s poniževanjem drugih.

Tvoj zapis bi se lahko bral tudi tako, da ker imaš diplomo, niso več vredni od tebe, če pa je ne bi imela, bi se pa na tebi lahko znašali. Vsak je vreden točno toliko, kot sam misli, da je oz. toliko kot si uspe sam izborit spoštovanja. Dokler boš pustila, da gazijo po tebi, bodo gazili po tebi, z diplomo ali brez.

Presekaj in to takoj. Lahko uporabiš cinizem ali duhovitost, lahko samo na kratko presekaš.

Npr, ko ti rečejo, da si lahko srečna, da imaš službo, reci nazaj, res je zelo sem zadovoljna, da lahko za tako plačo tu poslušam vaše nebuloze in vam strežem. ALi pa, moja sreča, je moj problem, vaša pa vaš …

Če ti nalagajo delo, pa ti ga ne bi smeli … Ja bom naredila takoj, ko preverim pri nadrejenemu, kako je s tem. Če pravijo, da bo kdo drug to opravil … zakaj potem nalagate to delo meni, ali pa, mogoče res, samo jaz trenutno ne vidim nobenega drugega …

Mislim, da se moras tudi ti spustiti iz visav, ker tvoja diploma in izobrazba ocitno nimata nobrne veze z delom, ki ga opravljas.
Kaj pa, ce bi delala na blagajni v Sparu? Bi ti na znacki pisalo, da si dipl karkolize? Midlis, da bi stranke to brale in se do tebe vedle kot do predsednika drzave?

Sem opravljala isto delo kot ga ti zdaj, imrla sem samo osnovno solo, sodelavci pa najmanj magisterij! Nihce se do mene ni obnasal zaljivo, diktatorsko, ponizevalno ali kakorkoli slabo, svoje delo sem opravljala dobro in vestno, v mojo izobrazbo se nihce ni vtikal, stelo je samo delo.

moraš biti velik ego( nekateri temu pravijo samozavest).Nekateri se obnašajo tako kot da niso krvavi pod kožo.To pa zato ker vejo da se jim ne bo nič zgodilo ker jih ščiti zakonodaja in se lahko kadarkoli obrnejo na policijo in odvetnika.Marsikje drugje na svetu(Afrika ,Latinska Amerika.ZDA) ,če ne spoštuješ človeka te lahko to stane življenja v Evropi zaenkrat temu še ni tako.Zakaj pa mislite da imamo primere iz ZDA ko pride sodelavec v podjetje in ustreli sodelavce,zato ker so se nesramno obnašali do njega.Ljudje nismo na tem svetu zato da bi si pomagali olajšati življenje ampak si drug drugemu otežujemo.

Vodja projektov je višje od administratorke. IT je višje od administratorke. Vodja oddelka je višje od administratorke. Tud če si PA direktorja, so dejansko skoraj vsi višje od tebe, le da maš ti zaledje direktorja. Po lestvici si nižje od vseh vodij, šefov, direktorjev, asistentov.
Ti nimaš glih spucanih pojmov a ne? Tvoja izobrazba nima veze z delovnim mestom na katerem si.

Ne, nimam takih sodelavcev, v večini so vsi OK.

Enkrat sem imela z enim problem in sem se pogovorila z njegovim nadrejenim ter mu rekla v čem je problem. Potem je on z njim rešil problem, ker se ve kakšen je protokol pri nas v takšnih primerih. Sama sem delala strogo po pravilih.

Pa večkrat sem imela problem z enim petelinčkom visokim 1,5 m, ki je mislil, da me bo komandiral na mojem področju. Fant starji od mene eno leto, še v šoli ga ni nihče resno jemal, sedaj mi bo pa ukazoval?! Z njim mi je pa vedno bilo v veselje, da sem ga v 2 stavkih “zabila” nazaj.
Tudi ko sem vedela, da bo en problem sem takoj rekla ” ne čakajte petka in 5 minut do dveh, da bom to reševala.” In nazadnje pride ob 2h…mi bi pa sedaj kamion za Nemčijo, pa da je danes naložen. Hahaha …bo počakalo do ponedeljka, če bo takrat sreča, da kaj dobim.

-najveckrat rečem, da to ni moja zadolžitev in da delam to pa to (šefu tega seveda ne rečem, zanj naredim vse)

– da naj prvo oni naredijo to pa to, potem pa nastopim sama, ko bom imela papirje na mizi…in strogo čakam da oni naredijo vse, kar je njihovega

– na glas rečem, da tega ne bom naredila in razlog tako da sliši tudi moj šef ki sedi 2 m od mene. (Zanimivo, da potem nikoli ni rekel, da naj pa vseeno naredim)

–

V bistvu sem si res sama veliko kriva. Ko sem dobila zaposlitev, sem bila totalno srečna in sem poskušala narediti dober vtis. POsledično sem takoj priskočila na pomoč, če recimo nekdo ni znal zapeči CDja, če nekdo ni znal shraniti podatkov na USB ključ, če ni znal… in stvari so se nadaljevale v smer, da sem postala deklica za vse. Strokovnega dela mi skoraj ni nič ostalo, ker sem začela samo servisirat druge. Ker ne znajo na USB shranit, moram jaz to narediti, če ne znajo skenirat dokumenta, spet jaz. Posledično oni dobijo več strokovnega dela, jaz jih pa servisiram, ne dobimva strokovne dela oz. vse manj. In vse bolj postajam deklica za vse. Obenem pa ostajam brez šans, da bi napredovala, ker samo strežem. Zraven pa še poslušam poniževanja.
Recimo pride stranka in če recimo ni tajnice, sodelavka kar reče, da ona pa ne bo kopirala dokumenta za stranko, ker ona je pa oh in sploh strokovnjakinja. IN moram spet jaz. Pa, čeprav tudi v mojem opisu del tega ni. Čeprav sva v bistvu na istem delovnem mestu. Samo ona je oh in sploh. Pa velko takih imamo, ki si tako privoščijo. Preprosto rečejo, da ne znajo kopirat, ne znajo skenirat, ne znajo telefona prevezat, ne znajo na CD zapeči… in je vse ok.

Lahko je na nižjem delovnem mestu, pa to še ne pomeni,da si smejo drugi dovoliti pometati z njo in ji nalagati njihovo delo.
Ja, če ima enako izobrazbo kot oni, ima tudi enaka znanja, tako da nižje delovno mesti jim ni nikakršna osnova za njihovo bildanje ega. očitno je ona človek po duši, ostali so pa pač pošasti.
Sem mnogo kje delala kot študentka, pa čeprav so bili marsikateri višje od mene po izobrazbi in delovnem mestu, so me spoštovali. In tega ti ljudje in očitno tudi ti ne premorete.
Očitno ti nimaš spucanih pojmov, da svojo osebnost in vrednost povezuješ in istovetiš z delovnim mestom, ki ga opravljaš. takšni ste najhujši – in imate največji problem dejansko. ker ste v zmoti. Istovetenje s funkcijo je napaka.

Nisem bila očitno dovolj jasna.
SOdelavci, kot sem že omenila, niso moji nadrejeni. Imamo enake nazive.
NIsem na delovnem mestu administratorke, administracija ni v opisu mojih delovnih nalog. AMpak sem pač pristala na tem,d a sem deklica za vse.

Bistveno je, ali si administratorka in torej delaš dela, ki ti jih delegirajo tudi oni (npr. skopiraj mi tole, pripravi tole pošto, kavo za sestanek) ali pa naloge prejemaš izključno od enega šefa.

Če prvo, je tvoj pogled napačen, saj se očitno jeziš, ker moraš delati, kar pač moraš delati. Tvoja izobrazba tukaj nima veze, lahko imaš dvojni doktorat, pa če delaš kot administratorka, moraš opravljati dela administratorke. Če ti vsi sodelavci govorijo, da bodi srečna, da imaš službo, je to mogoče zato, ker ti ne opravljaš svojega dela? Ker si TI misliš, da si nekaj več in nočeš sprejemati njihovih navodil?

Če pa imaš samo enega šefa, ki ti delegira, se pa z njim pogovori in vsem ostalim, če ti dajo delo, povej, da moraš pridobiti še potrditev svojega šefa.

V resnici noben ni nič več, nič posebnega itd. vsak opravlja svoje delo. Tako, da take moraš takoj s pravim načinom spraviti v stik z Zemljo.

To je drugo kot kar si napisala. Stopi do šefa in povej situacijo in vsa tajniška dela preusmeri na tajnico – sodelavce pošlji k njej.

Tu sem že totalno zavozila, ker sem že od začetka pokazala zagretost, da naredim vse. In to se mi je maščevalo.
Čeprav imam enako stopnjo izobrazboe, enak naziv, enako delovno mesto, sem dobila na pleča cel kup del, ki jih drugi nočejo opravljat, ker so za to previsoki, predobri, prefini…

Zdaj sicer iščem službo, je pa to poniževanje vseeno boleče.

To je drugo kot kar si napisala. Stopi do šefa in povej situacijo in vsa tajniška dela preusmeri na tajnico – sodelavce pošlji k njej.
[/quote]

Hja, problem je v tem, da je ravno šef tisti, ki mu ta sistem odgovarja. Tajnice pogosto ni. In zato so težave, ostali teh del nočejo upravljat, jaz pa se nisem upala upreti. Preprosto rečejo, da ne znajo, da nimajo časa oz kar direkt povedo, da ni to opis njihovi delovnih nalog.

Tu sem itak totalno zavozila. Samo boijm se, da bi v novi službi spet tako zavozila. Zdaj vidim, da tudi novi, ko pridejo v službo, se potegnejo zase, ne postanejo deklicce za vse. Jaz pa sem bila totalna tepka in pristala na dnu.

Če ne znaš niti napisat, kaj v bstvu delaš in na kakšnem delovnem mestu si, imaš veliko resnejše probleme kot je odnos sodelavcev…

Druga stvar je pa ta, da si prišla vsa zagnana in vsa naspidirana, da si ti dipl in pametna in izražena in si komaj čakala, da pokažeš drugim svojo pamet in znanje, a žal si na strokovnm področju zelo švoh, si začetnik in tu se nisi mogla nosit, si se pa s skeniranjem in prevezovanjem telefonov, da si sebi dvigala ceno, a žal v napačno smer…

Sodelavce bi morala naučiti, kako se skenira, kopira in prevezuje!
O tem si že pisala kak teden nazaj in si dobila dobre nasvete. Koliko od teh si uveljavila v praksi v tem času?

V bistvu gre samo zato, da nekako preguram čas dokler ne najdem nove službe.
Samo je ravno ta ponižujoč odnos enih sodelavcev boleč.
Zanimivo je to, da tisti, ki so res sposobni, nimajo takega odnosa. Tak odnos je samo s strani tistih, ki so totalno nesposobni. Ampak taki posamezniki me totalno pobijejo.

Če ti kdo reče, da rabi kaj prenesti na USB, mu pokaži, on naj si pa magari zapisuje na list papirja, ker mu boš rekla, da je tole ZADNJIČ. Ker to ni tvoje delo, da mu kažeš osnovne stvari, ki bi jih moral znati vsak osnovnošolec po prvi triadi, če ne prej.

Pri nas je tajnica rekla, da ona ne bo kuhala kave, ker to pač res ni njeno delo. In je šef nabavil avtomat. Pomaga samo pri tistih rečeh, ki jih res ne delamo vsak dan ali ne vemo, kje je recimo arhivirano, ona pa vse to ve. Da bi pa kopirala namesto mene, je niti prositi ne bi upala, ker to pač ni njeno delo.
Po drugi strani pa pri nas spoštujemo tudi čistilko – dobro opravlja svoje delo, smo zadovoljni in zelo nesrečni, ko gre na dopust.
Ena malo više nekaj flanca o neki hierhiji, kdo je gore dole. V podjetju rabiš vse, od čistilke do direktorja, da delajo dobro. In če dobro opravljajo svoje delo, si vsi zaslužijo enako spoštovanje, ne glede na položaj. Dober direktor ne more veliko brez dobrih delavcev. Če vprašaš mene, v bistvu vsi zaslužijo tudi enako plačo, ampak to je že druga zgodba.

Svojo avtoriteto si boš morala žal ustvariti sama,…..

Tu sem že totalno zavozila, ker sem že od začetka pokazala zagretost, da naredim vse. In to se mi je maščevalo.
Čeprav imam enako stopnjo izobrazboe, enak naziv, enako delovno mesto, sem dobila na pleča cel kup del, ki jih drugi nočejo opravljat, ker so za to previsoki, predobri, prefini…

Zdaj sicer iščem službo, je pa to poniževanje vseeno boleče.
[/quote]

Mi je hudo znano tole.
Jaz sem počasi začela z “joj trenutno nimam časa imam stranko.. delam nekaj po naročilu šefa…” pa niso upali naprej. Poleg tega, sem se nehala oglašati na telefon ko sem bila odsotna sploh osebam za katere sem vedela, da kličejo zaradi svoje lenobe. Aja pa s tem, da dejansko imam višje delovno mesto, vendar na drugem področju (nisem jim nadrejena). Sem pa precej mlajša od njih.
Rezultat je, da odnosi z nekaterimi niso nič boljši kvečjemu, precej slabši. Sedaj pač določene stvari niso narejene in vedno se najprej okrivi mene. Sploh ker vedo, da bi imela z levo roko narejeno in hitro, a če delam to, potem mi za svoje delo zmanjka časa.

Hja, da ne omenjam odnosa do tajnice kakega imajo. Tisto je šele katastrofa.
AMpak kot sem že napisala, tak odnos imajo samo tisti, ki so v resnici totalno nespsoobni, o sebi imajo pa mnenje, da so oh in sploh super in da jim morajo vse streči.

O tem si že pisala in tudi mene zanima, koliko nasvetov si od takrat upoštevala in zakaj misliš, da boš sedaj dobila drugačne?

Postavi se zase. Jaz bi naredila takole: Vsem sodelavcem in šefu v vednost bi poslala mail z naslednjo vsebino:

Dragi sodelavci, nisem si mislila, da ste tako neuki glede osnovnih računalniških in drugih znanj. Ker sem vam stalno na voljo, žal ne morem opravljat svojega strokovnega dela, zaradi katerega sem prvenstveno prišla na to delovno mesto.

Da ne bi bil šok prevelik, bom za vse organizirala kratek tečaj fotokopiranja, presnemavanja in vsega kar sem za vas v zadnjem mesecu počela. Tečaj bo potekal v torek, po koncu delovnega časa in bo traja, dokler zadev ne boste obvladali.

Hkrati vas obveščam, da od srede naprej, del, ki niso v mojem opisu del in nalog za vas ne bom več opravljala oz. samo še po pisni direktivi nadrejenega XY.

Hvala za razumevanje

Svojo avtoriteto si boš morala žal ustvariti sama,…..
[/quote]

Ja, to se zavedam, da sem sama zafurala in to tako globoko, da je sedaj edina rešitev, da najdem drugo službo. SIcer intenzivno iščem tako, da upam, da bo uspelo čim prej. Moram pa seveda situacijo dobro preštudirati, da tam ne bo isto kot je sedaj.

Nekatere ‘tečaje’ sem že hotela organizirat. Odziv je bil ničen. Oz. samo s tistih, ki itak znajo, ne ponižujejo. Ostlaih ni zanimalo.
Ostali nasveti žal tudi niso uporabni, ker šefu paše tako stanje. Ker ga ostali ne šmirglajo in pač mu na kraj pameti ne pride, da me podpre. Kdo bo pa potem vsa ta dela opravil, če ne jaz? Ostali ga ne šmirglajo in je najlažje pač, da mene tera.

Mi je hudo znano tole.
Jaz sem počasi začela z “joj trenutno nimam časa imam stranko.. delam nekaj po naročilu šefa…” pa niso upali naprej. Poleg tega, sem se nehala oglašati na telefon ko sem bila odsotna sploh osebam za katere sem vedela, da kličejo zaradi svoje lenobe. Aja pa s tem, da dejansko imam višje delovno mesto, vendar na drugem področju (nisem jim nadrejena). Sem pa precej mlajša od njih.
Rezultat je, da odnosi z nekaterimi niso nič boljši kvečjemu, precej slabši. Sedaj pač določene stvari niso narejene in vedno se najprej okrivi mene. Sploh ker vedo, da bi imela z levo roko narejeno in hitro, a če delam to, potem mi za svoje delo zmanjka časa.
[/quote]

Čestitam, da si se postavila zase. Jaz pa tepka mislila, da se moram takoj odzvati starejšim sodelavcem, da moram vse narediti, kar se njim sprdne. In, ko se jim recimo ne oglasim na telefon, je cel cirkus. Pride nad mene v pisarno in tuli kako naj bom srečna, da imam tako super službo… šlo je pa zato, da ji nisem ustregla pri njeni lenobi. Oz, ker ji nisem takoj ustregla, ker sem res imela polno drugega dela.

Nekatere ‘tečaje’ sem že hotela organizirat. Odziv je bil ničen. Oz. samo s tistih, ki itak znajo, ne ponižujejo. Ostlaih ni zanimalo.
Ostali nasveti žal tudi niso uporabni, ker šefu paše tako stanje. Ker ga ostali ne šmirglajo in pač mu na kraj pameti ne pride, da me podpre. Kdo bo pa potem vsa ta dela opravil, če ne jaz? Ostali ga ne šmirglajo in je najlažje pač, da mene tera.
[/quote]

Lej, imaš točno dve možnosti in čisto nič več, ena je, da se postaviš zase in prekineš ter ljudem, vsem po vrsti nehaš delat usluge, razen, če ti izrecno šef tega ne naroči. Ampak res on osebno, se pravi, da ti na na pismeno: skopiraj temu in temu to in to … Bo tudi šef kmalu stopil na tvojo stran.

In druga, da pač delaš usluge vsem še naprej in to sprejmeš kot svoje delo ter se nehaš pritoževat.

Tretje možnosti žal ni.