Oba v penziji, ona invalidsko zmutila, tak ji nič ni, saj doma dela vse. Vprašanje ena, kak si to bolan, da na morje pa lahko greš in doma delaš vse, v službi pa nisi mogel nič.vprašanje dve, tri tedne si ležal na morju, delal nisi nič, jedel in pil , potem si pa prišel domov in šel spat z razlago smo tako zmatrani. od česa pa.

Eni ja. Povsem zdravi na invalidskih penzijah, po možniste še z dodatkom za pomoč in postrežbo. Drugi, pa čisto nasprotje, zgarani in polomljeni delajo za trakom na minimalcu. Super imamo urejeno.

V Italiji npr., berem v njihovih novicah, vsake toliko odkrijejo ‘slepce’, ki vozijo in parkirajo, ‘invalide’, ki normalno hodijo in vozijo, ko mislijo, da niso opaženi….in slike so bile objavljene. To v Italiji imenujejo ‘furbizia’.

To je balkanska mentaliteta.
Dokler niso balkanjerosi spodnesli švedskega zdravstvenega sistema, si samo poklical k dohtarju, da se slabo počutiš in v službo in ostal doma na bolniški. Danes imajo participacijo za zdravstvene storitve in nikomur ne verjamejo več na besedo.

mogoče ima psihične težave in službe ne zmore.
ali pa ne zmore neke prisilne drže in ponavljajočih gibov v službi, doma pa tega ni pa še počivat lahko greš, če je treba.

po morju sem tudi jaz zmatrana za v (domačo) posteljo pasti. mene že samo vožnja utrudi. pa če na morju slabo spim, tudi komaj čakam, da se doma naspim. je to drugačna utrujenost od tiste vsakodnevne, ampak utrujenost je.

ps: zakaj ti gre v nos življenje nekoga drugega?

večinoma je konstantno ukvarjanje z drugimi predvsem slovenski fenomen…