Žrtveni kozel v družini
Osvobajam se iz vloge žrtvenega kozla, ne znam vam opisati z besedami kako hudičevo peklensko je. Mati me je popolnoma izločila iz družine, ker se ne more soočiti s seboj, oče se sicer po malem kesa vendar se tudi noče odpovedati vlogi moralneža, ki me je vedno skušal držati s igranjem na čustva na slabo vest. Ne veste koliko gorja sta mi povzročila starša. Ampak sem ponosen, da se osvobajam, ne veste kakšen občutek lahkotnosti in svobode je to, čeprav je toliko preprek pred menoj. Vsem žrtvam, ki ste v podobni situaciji kot jaz bi sporočil, postavite se zase, vzemite življenje v svoje roke, ne pričakujte nič od svojih staršev, da se bodo kdaj spremenili. Pojdite naprej in zaživite naprej življenje po svoje, z novimi ljudmi, odrežite popolnoma celotno družino, to vas bo osvobodilo.
A zdaj naj se pa za to začne sekirat?
Bravo avtor, vzeti svoje življenje v svoje roke, prevzeti odgovornost in hkrati ne nositi zamer s sabo…to je tisto pravo.
[/quote]
Narobe razumeš. Avtor ni noben heroj, ker je samo črna ovca. Vse, kar sem želela objasniti je, da je v bistvu vse družinsko breme na nekomu drugemu. To je vse.
Narobe razumeš. Avtor ni noben heroj, ker je samo črna ovca. Vse, kar sem želela objasniti je, da je v bistvu vse družinsko breme na nekomu drugemu. To je vse.
[/quote]
Ne narobe, ampak drugače kot ti. Vesela sem zanj, ker mu je uspelo najti pot iz nezdravih odnosov, čeprav bo imel še dosti dela. Ti si pa očitno na drugi strani, saj mu spet poskušaš za vrat obesiti občutek krivde, ker bo breme padlo “drugam”. Negativka si.
Ne seri!
Najbolj pametni ste pametnjakoviči, ki pogruntate da nosite plenico in druge učite, da se da živeti brez.
Osamosvoji se, izključno z svojim moralno neporečnim in zakonitim delom, ustvari nekaj (pravilno osebnostno izgrajenost)+, potem pa lahko kako življenju rečeva.
Do takrat pa odjebi, takih pametnjakovičev/k je kot blata, na vsakem vogalu se ponujate.
